Iskanje

Prenos znanja iz regije štirih držav

Od Karpatov do Alp: sredi septembra 2025 so partnerji_ke projekta Central Mountains obiskali Feldkirch/A. Glavni poudarek obiska je bilo čezmejno sodelovanje na področju turizma, prostorskega načrtovanja in sodelovanja mladih.

Turistična strategija EU mora upoštevati alpski prostor

CIPRA je septembra predložila obsežno mnenje o novi turistični strategiji EU. V njem kritizira negativne učinke masovnega turizma in poziva k okrepitvi javnega prometa ter se zavzema za inovativne, regionalno prilagojene turistične modele.

Spodbujanje čezmejne obnove narave

Delavnica Alpske konvencije je sprožila konkretne ukrepe za čezmejno obnovo narave. Cilj je opredeliti skupne prednostne naloge preko nacionalnih meja.

Zakaj se ne smemo kopati v visokogorskih jezerih?

Daljinska pešpot Via Alpina, ki se vije skozi 8 evropskih držav, s skupno dolžino poti več kot 2000 km postaja vedno bolj priljubljena. Pot prečka tudi Slovenijo in vodi pohodnike mimo štirih (Dvojno jezero, Jezero v Ledvicah in Zeleno jezero) jezer v dolini Triglavskih jezer. V Sloveniji je skupno štirinajst visokogorskih jezer, ki vsa ležijo v prvem varstvenem območju Triglavskega narodnega parka. Za območje Triglavskega narodnega parka podatki spremljanja obiska kažejo, da je bilo v letu 2019 kar 3,5 miljona nočitev. Zaradi vse bolj vročih poletij številni obiskovalci zahajajo v višje ležeča območja, prav zato so v zadnjih letih visokogorska jezera v alpskem loku postala priljubljena kulisa za osvežitev in objave na družbenih omrežjih. Čeprav takšne lokacije v naravi vabijo s svojo privlačnostjo in mirom, pa strokovnjaki in naravovarstveniki opozarjajo, da ima kopanje v visokogorskih jezerih resne posledice.

Strokovni posvet o onesnaženosti zraka z delci zaradi prometa: Trajnostna pot, čist zrak

Predavanja in delavnica: Individualna kurišča in onesnažen zrak v Škofji Loki - kako do rešitev?

Hoji prijazno okolje – poročilo z zaključne konference programa Aktivno v šolo in zdravo mesto

V Ljubljani je sredi oktobra konferenca Hoji prijazno okolje – od šole do zdrave skupnosti povezala predstavnike šol, občin, nevladnih organizacij, ministrstev in strokovnjakov, ki si prizadevajo za ustvarjanje okolja, prijaznega hoji in zdravju. Dogodek je bil namenjen promociji hoje kot zdrave, trajnostne, pravične in strateške prometne prakse ter predstavitvi dosežkov programa Aktivno v šolo in zdravo mesto ter posebej priročnika za ustvarjanje hoji in zdravju prijaznega okolja: Načrtujmo skupaj zdrava mesta!.

Malo koristnega, veliko uničenega: kritičen pogled na gradnjo hidroelektrarne v dolini Kaunertal

Ali nizka energetska učinkovitost upravičuje resne posege v ekologijo voda in občutljiva življenjska okolja Alp? CIPRA svoj negativen odgovor utemeljuje v mnenju, ki ga je septembra 2025 predložila v zvezi z načrtovano širitvijo hidroelektrarne v dolini Kaunertal/A.

Potovanje v srce ledenikov

Karavana ledenikov 2025 je obiskala osem ledenih velikanov v Italiji, Švici in Nemčiji. Zavzela se je za konkretne ukrepe za zaščito podnebja. Za mednarodno kampanjo stojijo Legambiente, CIPRA Italija in italijanski ledeniški odbor.

Slovenija

Zgibanka o suhozidni gradnji

Odprto pismo komisarju Apostolosu Tzitzikostasu in ministrom za promet alpskih držav

Alpski prostor je zaradi podnebnih sprememb, izrazite gostote prebivalstva v glavnih dolinah in onesnaženosti zraka, pod izjemni pritiski. V luči teh izhodišč je trenutni pravni spor med Italijo in Avstrijo, ki poteka pred Sodiščem Evropske unije (SEU), temeljnega pomena.

Porodnišnica Kranj na poti trajnostne mobilnosti: vsak prihod je rojstvo nove navade

Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj je v okviru poziva CIPRE Slovenija, financiranega s strani Eko sklada in Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, prejela strokovno mentorstvo za spodbujanje trajnostne mobilnosti med svojimi zaposlenimi. Izmed 38 prijavljenih je bila prepoznana kot ena tistih, ki lahko aktivno prispeva k zmanjšanju vplivov prometa na okolje ter hkrati izboljšanju kakovosti zdravja zaposlenih in obiskovalcev.

Kamen gor - ohranimo dediščino!

Suhozidna gradnja predstavlja nesnovno dediščino človeštva, edinstveno prilagoditev skupnosti na izzive okolja in narave, pomemben gradnik krajinske podobe ter identitete. Kljub edinstvenosti pa veščine gradnje na suho usihajo.

Na avtobus in vlak zna vsak! Delavnica o uporabi javnega potniškega prometa

V okviru Evropskega tedna mobilnosti smo na povabilo Občine Šoštanj izvedli delavnico »Na avtobus in vlak zna vsak«, namenjeno spoznavanju javnega potniškega prometa v Sloveniji in njegove uporabe.

Biotska raznovrstnost v ospredju

Gore in trajnost: Sredi septembra so se raziskovalci_ke iz vsega sveta srečali na Mednarodni gorski konferenci (IMC) v Innsbrucku. CIPRA Lab je tam predstavila svoj projekt na temo biotske raznovrstnosti, AlpsLife.

Pod zemljo? Preboj predora, veliko vprašanj

Politiki_čarke iz Avstrije in Italije so 18. septembra 2025 slavnostno obeležili preboj Brennerskega baznega predora med Avstrijo in Italijo. Sanjajo o »tekočem prometu« skozi in čez Alpe – pri tem pa ostaja odprtih še veliko vprašanj.

Predavanje in delavnica: Veš, kaj dihaš? Od meritev kakovosti zraka do konkretnih ukrepov

Kako gorska doživetja postanejo vključujoča

Gore so za vse – drži? V resnici pa so za mnoge nedosegljive, bodisi zaradi logističnih, finančnih ali socialnih ovir. Kako lahko aktivnosti na prostem postanejo bolj vključujoče? Odgovor ponujajo vključujoči tabori in nov priročnik »Mountains for All«.

Stališče: Pogum za nove poti v zimskem turizmu

»Rešimo gore« se imenuje zveza bavarskih okoljskih organizacij, znanstvenikov_ic in deležnikov_ic, ki nasprotuje trenutnim spremembam zakonodaje, ki omejujejo varstvo narave in olajšujejo gradnjo nove smučarske infrastrukture. Zdaj je potreben pogum za spremembo mišljenja – zlasti v regijah, kjer sneg ni več zagotovljen in kjer je smučarski turizem model v izteku, meni Christine Busch, direktorica CIPRA Nemčija.

Septembrski muzejski večeri v Slovenskem planinskem muzeju

Dnevi se krajšajo - vabljeni v Planinski muzej

Dialog o prostorskem načrtovanju v alpskem prostoru: zbornik letne strokovne konference CIPRA 2025

Kako lahko alpska prostorska ureditev ublaži konflikte med energetsko tranzicijo in obnovo narave? To vprašanje je bilo v središču letne strokovne konference CIPRA 2025 v Salzburgu. V zdaj objavljenih zapiskih konference so povzeti najpomembnejše ugotovitve in priporočila, ki bodo spodbudili nadaljnji proces.

Zimski športi na prelomni točki

Hidrologinja Carmen de Jong svari pred ekološkimi posledicami alpskega smučarskega turizma. Njene raziskave kažejo: Brez spremembe razmišljanja, ta panoga drvi v propad.

Je Alpski sir ogrožen?

Nove direktive italijanskega ministrstva za zdravje ogrožajo tradicionalno proizvodnjo sira iz surovega mleka v Alpah. Proizvajalce_ke skrbi, da to pomeni demonizacijo surovega mleka in posledično izgubo edinstvene sirarske kulture.

Ogenj kot simbol zaščite gorskega sveta

Ogenj v Alpah: Drugi vikend v mesecu avgustu bodo po celotnem alpskem prostoru ponovno goreli kresovi kot znak solidarnosti za zaščito naravne in kulturne dediščine Alp. Od leta 1998 kresovi združujejo ljudi, ki si prizadevajo za trajnostno prihodnost.

Festival Pranger - letos v Radovljici

Festival je posvečen kritičnemu pretresanju izbrane poezije ter odpiranju prostora za poglobljene pogovore

Pravičen zeleni prehod za solidarnost in enakost: organizirajmo se!

Vabljeni na dogodek za krepitev podnebnih prizadevanj

Septembrski muzejski večeri v Slovenskem planinskem muzeju

Dnevi se krajšajo - vabljeni v Planinski muzej

Obnovljivi viri energije: Alpska konvencija je zavezujoča pravna norma

EU želi pospešiti razvoj obnovljivih virov energije. Vendar pa se ta v Alpah ne sme zgoditi na račun občutljivih naravnih območij. CIPRA International je s pravnim ukrepom dosegla dve pomembni pojasnili: Alpska konvencija je kot mednarodno zavezujoča pogodba nadrejena sekundarnemu pravu Evropske unije. Zato je treba njene določbe upoštevati tudi pri izvajanju Direktive o obnovljivih virih energije (RED III).

POMEN KAKOVOSTI ŽIVLJENJA PRI LOKALNEM UPRAVLJANJU

Ta dokument je podlaga za nadaljnje aktivnosti projekta GOVQoL—Krepitev lokalnega upravljanja alpskih skupnosti za boljšo kakovost življenja. Namen dokumenta je zagotoviti poenoteno razumevanje koncepta kakovosti življenja in njegovega pomena pri lokalnem upravljanju. Dokument poudarja, zakaj je treba krepiti vključenost in aktivnosti lokalnega upravljanja na področju kakovosti življenja.