Več težkih kovin v visokogorski vodi

Tisti, ki se odpravijo na pohod v visokogorje, se radi osvežijo z izvirsko vodo. Vendar je ta vse pogosteje onesnažena s cinkom, nikljem, aluminijem, manganom, uranom in arzenom. Že koncentracije teh snovi v velikosti nekaj miligramov na liter lahko povzročijo, da izvirska voda ni več pitna, hkrati pa predstavljajo izziv za varovanje občutljivih vodnih habitatov. Meritve in najnovejše raziskave kažejo, da je problem povezan s taljenjem permafrosta in ledenikov. Že leta 2007 so na odmaknjenem visokogorskem jezeru v Južni Tirolski zaznali naraščajoče koncentracije težkih kovin, na merilnih mestih ob reki Adiži pa so se vrednosti niklja v dvanajstih letih povečale za približno štirikrat. Poleti 2021 so raziskovalci_ke odvzeli vzorce iz 80 visokogorskih izvirov v zahodnih Dolomitih, gorovju Lagorai, skupini Ortler, Ötztalskih Alpah in visokogorski skupini Silvretti. Študija, objavljena aprila 2026, je pokazala, da so koncentracije težkih kovin najvišje v izvirih, ki jih napajajo območja permafrosta in ledeniki. Po besedah Stefana Brighentija, prvega avtorja raziskave, je onesnaženost visokogorskih voda s težkimi kovinami povezana tako z izginjanjem ledenikov in permafrosta kot tudi z geološkimi značilnostmi območja. Ko se led tali in umika, se okrepijo kemične reakcije med vodo, kisikom in mineralnimi površinami. »To povečuje kislost vode ter spodbuja sproščanje težkih kovin iz kamnin. Posledično visokogorski izviri vsebujejo večje koncentracije teh snovi,« pojasnjuje Brighenti. Zaradi podnebnih sprememb in naraščajočih globalnih temperatur bi se lahko onesnaženost alpskih voda s težkimi kovinami v prihodnje še povečala. V raziskavi so sodelovale številne italijanske raziskovalne ustanove, avstrijska Akademija znanosti in naravni park Adamello Brenta.

Povezava do študije: https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/hyp.70515 (en)

Viri in dodatne informacije:
www.eurac.edu/de/magazine/was-passiert-mit-den-wasserquellen-im-gebirge-wenn-gletscher-und-permafrost-tauen (de, en, it)