Novice
Zimske olimpijske igre 2038: neverodostojne obljube o trajnosti
Organizaciji CIPRA International in CIPRA Švica z veliko mero skepse spremljata načrtovano kandidaturo zvezne vlade za zimske olimpijske in paraolimpijske igre leta 2038. V podrobnih izjavah, naslovljenih na zvezno vlado, opozarjata, da doslej predstavljeni cilji – trajnostna in decentralizirana izvedba brez gradnje novih športnih objektov – niso niti pravno zavezujoči niti dovolj verodostojni.
Podnebju prilagojene in zdrave ceste
Kako oblikovati cestni prostor v dolini Alpskega Rena, da bo dostopnejši, podnebju prijaznejši in bolj zdrav? V okviru projekta »KLuGE Strassen« (PAMETne ceste) pet pilotnih občin preizkuša novo metodo ocenjevanja in načrtovanja ter predstavlja prve ugotovitve
Nevediversa: kritičen pogled na smučarski turizem
Italijanska okoljevarstvena organizacija Legambiente je 11. marca 2026 v Milanu predstavila najnovejše poročilo o stanju smučarskega turizma. Dokument vključuje tudi prvo oceno olimpijskih iger v Milanu in Cortini februarja 2026 – kjer so, kot kritično pripominjajo avtorji_ce, zares zasijale predvsem medalje.
Milano-Cortina 2026: Fair play? Nikakor!
Tehnični sneg, promet, beton in sponzorstvo fosilnih goriv: pred in med zimskimi olimpijskimi igrami 2026 je bilo veliko storjenih veliko prekrškov zoper naravo – o tem so poročali tudi mediji.
Tri leta ekološkega saniranja tal tla: zaključna bilanca projekta Ground:breaking
S projektom Ground:breaking je CIPRA v treh letih pokazala, kako je mogoče oživiti pozidana in neprepustna tla ter zakaj je to ključno za podnebje, biotsko raznovrstnost in kakovost življenja v alpskem prostoru.
Novi impulzi za kakovost življenja v Alpah
Življenje v Alpah pomeni veliko več kot le impresivno gorsko kuliso. Visoka kakovost življenja je tesno povezana tudi z učinkovitim in odzivnim lokalnim upravljanjem. Projekt, ki ga vodi Univerza v Ljubljani v sodelovanju s pilotnimi regijami, zato razvija nove strategije za krepitev lokalnega upravljanja in izboljšanje življenjskih razmer v alpskem prostoru.
Mikrofon podnebju znova združuje mlade: v ospredju kakovost zraka in zdravje
V času vse bolj izrazitih podnebnih sprememb in vse večjega zavedanja vpliva onesnaženega zraka na zdravje, je prostor za razpravo med mladimi pomembnejši kot kadarkoli prej. Tridnevni študentski forum Mikrofon podnebju: Kakovost zraka – vpliv na zdravje in podnebje se je odvijal med 6. in 8. marcem na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Udeležilo se ga je 47 študentov, sodelovalo pa je kar 13 strokovnjakov z različnih področij, ki so skozi predavanja in razprave osvetlili kompleksnost izzivov ter iskali poti do bolj odporne in pravične družbe.
Naravna raznovrstnost kot skupno dobro
Najnovejše raziskave iz Južne Tirolske in Švice dokazujejo, da se biotska raznovrstnost v alpskem prostoru še naprej zmanjšuje. Če bi jo obravnavali kot skupno dobro, bi lahko rešili številne probleme.
Bomo ledenike ljubili do smrti?
Taljenje ledenikov privablja milijone ljudi, ki želijo še zadnjič na lastne oči videti ledene orjake. Posledice takšnega masovnega turizma za občutljive ekosisteme so daljnosežne, menijo švicarski raziskovalci_ke.
Stališče | Okoljski omnibus: izstopite, prosim!
Evropska komisija napoveduje »okoljski omnibus«: zakonodajni sveženj, ki naj bi poenostavil okoljske predpise in zmanjšal administrativna bremena. Paul Kuncio, okoljski pravnik pri CIPRA International, se boji, da bi lahko to imelo negativne posledice na varstvo narave.
Mikrofon podnebju je nazaj – pridruži se razpravi o zraku, zdravju in podnebni prihodnosti
V zadnjih letih se vse intenzivneje soočamo s posledicami podnebne krize, ki niso več tako oddaljene, ampak jih vse močneje občutimo tudi pri nas. S študentskim forumom: Mikrofon podnebju želimo oživiti prostor za opolnomočenje, izmenjavo, mreženje in kritičen razmislek o trenutnih ukrepih, politikah, metodologiji in praksah prehoda na nizkoogljično družbo oz. življenja znotraj planetarnih zmožnosti ter krepiti zavest o moči posameznika in množice pri reševanju podnebnih in ostalih okoljskih izzivov.
Zimske olimpijske igre na majavih tleh
Zazidati čim več betona in jekla, se zdi, da je trajnostna strategija zimskih olimpijskih iger v italijanskih Alpah. Prizadete so predvsem gorske občine. Pika na i je gradnja nove žičnice na drsečem pobočju v Cortini.
Po olimpijskih igrah je pred olimpijskimi igrami
Prebivalstvo Francije ni bilo vključeno v načrtovanje zimskih olimpijskih iger 2030. Okoljske organizacije se mobilizirajo in zahtevajo sodelovanje prebivalstva in trajnostne igre. Medtem Švica pripravlja svojo kandidaturo za olimpijske igre 2038.
Zimske igre se morajo soočiti z realnostjo
Veliki dogodki obljubljajo inovativnost, gospodarski razcvet in globalno prepoznavnost. Danes so te obljube v nasprotju z alpskimi območji, ki jih zaznamujejo podnebne spremembe, odseljevanje in naraščajoči turistični pritisk. Če smo bolj natančni, Milano-Cortina 2026 ni le športni dogodek, ampak eden najobsežnejših programov javnih naložb in infrastrukture, kar jih je kdaj bilo v alpskem prostoru. Njegovi učinki segajo daleč preko obdobja tekmovanj, meni Vanda Bonardo, predsednica CIPRA Italija.
Peticija proti naftnim družbam v smučarskem športu
Naftni gigant kot glavni sponzor: energetski koncern ENI sponzorira zimsko olimpijado Milano-Cortina 2026. Športniki in športnice zdaj s peticijo »Ski Fossil Free« pozivajo k spremembi mišljenja v zimskih športih.
»Alpe v gibanju«: nov vsealpski akcijski dan
Ogenj v Alpah je dobil novo podobo. Pod sloganom »Alpe v gibanju« CIPRA Švica in CIPRA International 29. avgusta 2026 organizirata vsealpski akcijski dan.
Doživeti taljenje ledenikov
Do leta 2100 bo v Alpah ostalo le še 12 odstotkov današnjih ledenikov. V spletnem seminarju, ki je bil uvod v projekt Erasmus+ »Young Glacier Voices«, so strokovnjaki_nje za ledenike razpravljali o minljivem ledu.
Izzivi in priložnosti daljinskega pohodništva
Kakšna je vloga daljinskega pohodništva in kaj se je spremenilo v zadnjih letih? Odgovore na ta vprašanja je ponudila CIPRA s podijsko razpravo in filmsko projekcijo, ki sta potekali v Lihtenštajnu, 11. decembra 2025, ob mednarodnem dnevu gora.
Generacijska zamenjava v vodstvu CIPRE International
Po sedmih burnih letih na čelu CIPRE International Kaspar Schuler odhaja v pokoj. Vodenje organizacije prevzema njegov dosedanji namestnik, Jakob Dietachmair, nova namestnica pa bo Magdalena Holzer. Tudi v CIPRA Avstrija prihaja do kadrovskih sprememb: njen predhodnik Paul Kuncio pa se seli na CIPRA International, kjer bo odgovoren za politične zadeve.
Odprto pismo: Zaščita Alp pred prekomernim tranzitnim prometom
Alpska regija je vse bolj pod pritiskom zaradi podnebne krize, onesnaževanja zraka in nenehno naraščajočega prometa. 67 organizacij, na čelu s CIPRO International, je zato naslovilo odprto pismo na evropskega komisarja Apostolosa Tzitzikostasa in ministre pristojne za promet v vseh alpskih državah.
Novela Zakona o gozdovih: digitalizacija in strožje kazni, kaj pa varstvo narave?
Konec septembra je Državni zbor sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih (ZG-H), ki prinaša več vsebinskih in sistemskih sprememb. Po mnenju pripravljavcev in dela stroke so te najbolj izrazite na področju digitalizacije vodenja podatkov, pospeševanja upravnih postopkov ter z uvedbo nacionalne gozdne inventure, ki naj bi dolgoročno izboljšala spremljanje stanja gozdov.
CIPRA Slovenija z DOPPS sovodja delovne skupine za varstvo narave
CIPRA Slovenija je skupaj z Društvom za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS) prevzela vlogo sovodje delovne skupine za varstvo narave, znotraj katere bo koordinirala vsebine, povezane z gozdnimi ekosistemi. Delovna skupina deluje znotraj Mreža Plan B za Slovenijo, ki je v okviru Podnebnega programa 2025–2029 uspešno pridobila sredstva za nadaljevanje izvajanja aktivnosti mreže.
Stališče: Iskrica upanja
V novicah vsak dan beremo zastrašujoče objave in sporočila. Vendar pa zaradi njih ne smemo izgubiti upanja in poguma, temveč se moramo poskušati osvoboditi občutka nemoči, meni Maja Kogovšek. Maja je vodja projekta CIPRA, v okviru katerega mladi obiskujejo utopije vzdolž daljinske pohodne poti Via Alpina – pri tem spoznavajo, da imajo lahko tudi majhne spremembe velik učinek.
Zaščitena območja v Alpah in podnebne spremembe
Dossier, ki je bil predstavljen v okviru konference z naslovom »Spremenjene gore. Narava in zaščitena območja v podnebnih spremembah«, v Domodossoli/I, na podlagi dobrih primerov in projektov opisuje, kako italijanska zaščitena območja odgovarjajo na podnebno krizo.
EU želi zdrava tla do leta 2050
Oktobra 2025 je EU prvič sprejela zakon za zaščito zdravih tal. Tako imenovana Direktiva o spremljanju in odpornosti tal zavezuje tudi alpske države Francijo, Nemčijo, Italijo, Slovenijo in Avstrijo, da spremljajo kakovost svojih tal.
Strip poln trajnostnih idej
Ko se umetnost in kultura združita z varstvom podnebja, nastane kreativna energija: zaključno srečanje projekta Erasmus+ CultureAlps v začetku novembra v Schaanu, je pokazalo, kako je mogoče trajnost izvajati na izviren način – v muzeju, na gradbiščih, v delavnicah in v obliki stripa.
Prihodnost se vozi z vlakom
Naj bo to sončni vzhod na vrhu gore, novo poznanstvo ali zavestno doživljanje alpske pokrajine: projekt YOALIN v organizaciji CIPRA je že sedmič zapored omogočil 150 mladim podnebju prijazno potovanje po Alpah.
Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj smo zagotovili prvo službeno kolo
Veliko zaposlenih se med delovnim časom za službene obveznosti odpravlja po mestu – na pošto, v lekarno ali na sestanke, med odmorom pa v trgovino ali restavracijo za malico. Doslej so za to največkrat uporabljali osebni avtomobil, po novem pa bodo na voljo imeli tudi službeno kolo, ki bo olajšalo trajnostno mobilnost pri službenih opravilih.
Onesnaženemu zraku smo izpostavljeni vsi
Na strokovnem posvetu o onesnaženosti zraka z delci zaradi prometa: Trajnostna pot, čist zrak so strokovnjaki z različnih področij predstavili vplive prometa na kakovost zraka, posledice za zdravje ljudi ter priložnosti, ki jih prinašajo ukrepi trajnostne mobilnosti. Na dogodku je bilo poudarjeno, da je kakovost zraka eden ključnih dejavnikov, ki vpliva na zdravje prebivalstva, trajnostna mobilnost, pa je ključ do čistejšega zraka.
Na deželo po delo
V okviru mednarodnega projekta Na deželo po delo: revitalizacija poklicev evropskega podeželja smo z nizem poglobljenih intervjujev raziskovali potrebe mladih, zaposlenih v kmetijstvu, vinogradništvu, pastirstvu in naravovarstvenem nadzorništvu - tako na podeželju Slovenije kot severne Italije. Namen raziskovanja je bil bolje razumeti izkušnje, potrebe in ovire pri poklicih, ki so ključni za ohranjanje podeželja.