Stališče: Iskrica upanja
V novicah vsak dan beremo zastrašujoče objave in sporočila. Vendar pa zaradi njih ne smemo izgubiti upanja in poguma, temveč se moramo poskušati osvoboditi občutka nemoči, meni Maja Kogovšek. Maja je vodja projekta CIPRA, v okviru katerega mladi obiskujejo utopije vzdolž daljinske pohodne poti Via Alpina – pri tem spoznavajo, da imajo lahko tudi majhne spremembe velik učinek.
Dejstvo je, kot je to opisala Jane Goodall1, da najpametnejše bitje na planetu uničuje lastne življenjske temelje. Kdor se zaveda situacije in hkrati spremlja številne negativne novice, lahko hitro izgubi upanje. Vendar pa obstajajo tudi drugačna sporočila: glasovi vizionarjev_k, sanjačev_ic in ustvarjalcev_k, ki s projekti in idejami odpirajo nove perspektive. Prav na takšne pozitivne zgodbe o prihodnosti se osredotočajo izleti »Visit Utopias« v okviru projekta Via Alpina Youth. Partnerji projekta skupaj z mladimi obiskujejo kraje, ki postavljajo pod vprašaj naš socialni, kulturni in gospodarski sistem in skupaj prispevajo k bolj trajnostnemu gorskemu in življenjskemu okolju.
Pozitivne zgodbe in prostori za srečanja so ključni za uspešnost družbenih sprememb.
Ljudje smo družbena bitja. Nevrobiološko gledano je naša potreba po pripadnosti in spoštovanju enako temeljna kot potreba po hrani.2 Zato moramo ustvariti kraje, kjer so mogoča srečanja, poslušanje in medsebojno zanimanje. Pobude, kot so tiste, ki jih predstavljamo v okviru »Visit Utopias«, kažejo, da lahko imajo tudi majhne spremembe velik učinek. Obstoječe sisteme postavljajo pod vprašaj in predstavljajo modele sobivanja, ki presegajo materializem in individualizem: solidarnost, zadovoljstvo in mir. Takšne utopije ustvarjajo upanje in pogum, ki sta v času globalnih kriz nepogrešljiva. Navdihujejo k dejanjem, nakazujejo možnosti in pojasnjujejo, da spremembe niso le nujne, ampak tudi izvedljive. Pogosto jim je skupno osrednje sporočilo: lokalno delovanje je pomembno, vsak od nas lahko vsak dan nekaj spremeni.1
Za spremembe potrebujemo sposobnost, da se konstruktivno in uspešno spopademo z vsakdanjimi izzivi. Za to potrebujemo čustveno moč, občutljivost3 in zavest, da smo del ekosistema. Navdihujoče skupinske dejavnosti spodbujajo to zavest in poudarjajo, da lahko skupaj dosežemo več kot sami. Odpirajo prostor za dialog in spoznanje, da sta raznolikost in medsebojna podpora temeljna stebra prihodnosti, vredne življenja. Ta prihodnost je odvisna od tega, ali smo pripravljeni postaviti pod vprašaj obstoječe vrednote in kljub vsem nasprotovanjem zbrati pogum za ukrepanje. Vsak korak v smeri dialoga, raznolikosti in skupne odgovornosti je iskrica upanja. Imamo pogoje za uspešno prihodnost – odločilno pri tem pa je, da si jo resnično želimo in smo jo pripravljeni aktivno oblikovati.
1 Utopia Redaktion. (2023, oktober 12). Jane Goodall im Interview: Die Menschheit hat vier grundlegende Probleme. Utopia. https://utopia.de/jane-goodall-im-interview-die-menschheit-hat-vier-grundlegende-probleme_670294
2 Bauer, J. (2019). Wie wir werden, wer wir sind: Die Entstehung des menschlichen Selbst durch Resonanz. Blessing.
3 Dohm, L., & Schulze, M. (2022). Klimagefühle: Wie wir an der Umweltkrise wachsen, statt zu verzweifeln. oekom Verlag.
Dodatne informacije
