Novela Zakona o gozdovih: digitalizacija in strožje kazni, kaj pa varstvo narave?
Konec septembra je Državni zbor sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih (ZG-H), ki prinaša več vsebinskih in sistemskih sprememb. Po mnenju pripravljavcev in dela stroke so te najbolj izrazite na področju digitalizacije vodenja podatkov, pospeševanja upravnih postopkov ter z uvedbo nacionalne gozdne inventure, ki naj bi dolgoročno izboljšala spremljanje stanja gozdov.
Pomembne spremembe, ki jih pozdravljamo, se nanašajo na kaznovanje nedovoljene vožnje v gozdnem prostoru. Zakon po novem jasneje določa prepoved vožnje izven gozdnih cest ter javnih in nekategoriziranih cest, ki se uporabljajo za javni cestni promet, hkrati pa bistveno zvišuje globe za kršitve. Če oseba vozi v gozdu zunaj dovoljenih cest, so po novem predpisane naslednje globe: posameznik je lahko kaznovan z globo od 1.000 do 2.000 evrov, odgovorna oseba pravne osebe z globo od 2.000 do 3.500 evrov, pravna oseba ali organizacija pa z globo v višini od 4.500 do 75.000 evrov.
CIPRA Slovenija je skupaj z Društvom za sonaraven razvoj FOKUS, Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), Pro Silva Slovenija in Pravnim centrom za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC) že marca 2025 v okviru prve obravnave podala komentarje na predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih. Ker večina predlogov ni bila upoštevana, smo organizacije v okviru delovne skupine Varstvo narave mreže Plan B za Slovenijo ponovno podale pripombe in jih tudi predstavile na 19. seji Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je oktobra potekala v prostorih Državnega zbora Republike Slovenije.
Naši komentarji so se nanašali predvsem na predlagano zmanjšanje števila članov Sveta Zavoda za gozdove Slovenije, ki je bilo sprva predvideno na zgolj devet članov, od tega kar šest predstavnikov ustanovitelja.Takšna sestava bi po našem mnenju pomembno povečala tveganje za politizacijo delovanja sveta. V veljavnem zakonu Svet zavoda sestavlja 13 članov, in sicer šest predstavnikov ustanovitelja, štirje predstavniki lastnikov gozdov ter dva predstavnika znanstvenih in raziskovalnih organizacij s področja gozdarstva.
Prav tako smo izrazili nasprotovanje spremembi, ki širi nabor objektov, zaradi katerih je dovoljena ograditev gozda, med drugim za zaščito vojaških ali policijskih objektov, objektov, pomembnih za nacionalno varnost, ter civilnih strelišč. Ograjevanje gozda namreč negativno vpliva na gozdne ekosisteme, povzroča fragmentacijo habitatov in lahko vodi do poškodb ter omejevanja gibanja prostoživečih živali.
Poleg tega smo izpostavili tudi potrebo, da se v noveli zakona ustrezneje upošteva problematika odpiranja novih predelov gozdov za gospodarsko rabo, kar je pogosto povezano z upadom biodiverzitete ter poslabševanjem ohranitvenega stanja gozdnih vrst in habitatov. V Sloveniji namreč gospodarimo na zelo velikem deležu površin in nimamo ustrezne mreže območij brez gospodarjenja. Ugodno ohranitveno stanje naših gozdnih specialistov je bilo v preteklosti omogočeno predvsem na račun neodprtih predelov gozda, kjer je bilo zaradi manjše intenzitete sečnje dovolj odmrlega lesa. S tem so se ohranjale najbolj ogrožene vrste, kot so triprsti in belohrbti detel, črna štorklja ter divji petelin.
Sprejeta novela Zakona o gozdovih prinaša nekatere pomembne izboljšave, hkrati pa ne daje dovolj teže naravovarstvenim usmeritvam in spodbujanju ohranjanja narave, ki sta ključna za dolgoročno odpornost gozdov na podnebne spremembe, zato bo njeno izvajanje treba skrbno spremljati.
Vir: