Naravna raznovrstnost kot skupno dobro

Najnovejše raziskave iz Južne Tirolske in Švice poudarjajo slabo stanje na področju biotske raznovrstnosti. Tako se je na primer razdrobljenost pokrajine zaradi cest v Švici med letoma 2014 in 2020 povečala za sedem odstotkov, svetlobno onesnaževanje pa se je med letoma 1994 in 2020 celo podvojilo. Zaradi številnih negativnih vplivov je več kot tretjina vseh vrst v Švici še naprej ogrožena. Te in druge ugotovitve je Švicarska akademija znanosti zbrala v aktualnem poročilu »Razumevanje in oblikovanje biotske raznovrstnosti v Švici«.

Raziskovalni center Eurac Research je konec leta 2025 pripravil in objavil poročilo o spremljanju biotske raznovrstnosti na Južnem Tirolskem. V obdobju petih let je bilo izvedenih na stotine analiz na različnih lokacijah. Težave povzroča preveč intenzivno kmetijstvo: monokulture, pogosta košnja in uporaba gnojil in pesticidov so povzročile osiromašenje nekdaj vrstno bogatih površin. CIPRA Južna Tirolska je ugotovila, da so bile nedavno nezakonito izkrčene žive meje, v območjih Natura 2000 pa je bilo nezakonita raztresena gnojevka na vrstno bogatih gorskih travnikih.

Lokalno utrjevanje pomena biotske raznovrstnosti

Obravnavanje biotske raznovrstnosti kot skupnega dobra bi lahko rešilo številne izmed omenjenih težav, kot poudarja nedavni članek, objavljen v italijanski reviji »Quaderni di Alpivive«. Avtorice Cristina Dalla Torre (Eurac Research), Bianca Elzenbaumer (ustanoviteljica skupnostne akademije La Foresta) in Serena Arduino (podpredsednica CIPRA International) so prepričane, da lahko z vključevanjem vseh deležnikov varstvo biotske raznovrstnosti postane konkretno in preneha biti izključno domena znanosti. Ključni izziv je, da se biotska raznovrstnost na lokalni ravni utrdi kot skupno dobro ter da se prepoznajo in ovrednotijo že obstoječe prakse. V gorskih območjih na primer biotska raznovrstnost podpira lokalno prilagojeno alpsko oziroma planšarsko gospodarstvo: krave se pasejo na travnikih, iz njihovega mleka pa nastaja sir. Paša živine spodbuja pestrost travniških vrst, hkrati omogoča pridelavo hrane, planinski pašniki pa služijo tudi kot pomemben prostor za rekreacijo. Po mnenju Dalla Torre, Elzenbaumer in Arduino je zato rešitev v večnamenski rabi prostora, ki združuje varstvo narave, kmetijsko dejavnost in družbeno-rekreacijske funkcije.

Dodatne informacije: 
Custodire la vita: biodiversità e commons tra teoria e pratica. Dalla Torre C, Elzenbaumer B, Arduino S (2025) (it) , https://akademien-schweiz.ch/news/gesamtschau-biodiversitaet-zustand-ungenuegend-aber-einzelne-positive-entwicklungen-seit-2010 (de, fr, it), www.umwelt.bz.it/news-medien/presse/wildlebende-tiere-und-pflanzen-sind-in-suedtirol-unter-druck-es-braucht-renaturierungen-und-die-biodiversitaetswende-1084/ (de, it),  www.interreg-alcotra.eu/it/alpivive (it)