Iskanje

Kako učinkovito komunicirati kakovost zraka

V Sloveniji se soočamo s previsokimi koncentracijami delcev v zraku, ki dokazano škodujejo zdravju. A zavedanje o resnosti problema je nizko. Mnogi ne vedo, da med glavne vire onesnaženja sodita predvsem ogrevanje na lesno biomaso in promet.

Ogrevanje stavb in kakovost zraka 2.0

Projekt predstavlja nadaljevanje prizadevanj za zmanjševanje onesnaženosti zraka, kot posledico nepravilnega kurjenja v individualnih kuriščih. Posebno pozornost namenjamo uporabi zastarelih kurilnih naprav na lesno biomaso, ki pomembno prispevajo k izpustom zdravju škodljivih delcev.

International Conference on Energy Conservation and Sustainable Innovation (ICECSI-26)

H2Opportunities

Voda je eden naših najdragocenejših in zaradi podnebne krize vse bolj ogroženih virov. Projekt »H2Opportunities – Opening dialogues on a sustainable Alpine water future« (H2Opportunities - odpiranje dialoga o trajnostni prihodnosti vode v Alpah) posreduje znanja in spodbuja dialog o pravičnem upravljanju z vodo.

H2Opportunities: Skupaj za trajnostno prihodnost alpskih voda

Voda je eden naših najdragocenejših in zaradi podnebne krize vse bolj ogroženih virov. Novi projekt CIPRA »H2Opportunities« si je za cilj zastavil širjenje znanja in spodbujanje dialoga o pravičnem upravljanju z vodo v Alpah.

Malo koristnega, veliko uničenega: kritičen pogled na gradnjo hidroelektrarne v dolini Kaunertal

Ali nizka energetska učinkovitost upravičuje resne posege v ekologijo voda in občutljiva življenjska okolja Alp? CIPRA svoj negativen odgovor utemeljuje v mnenju, ki ga je septembra 2025 predložila v zvezi z načrtovano širitvijo hidroelektrarne v dolini Kaunertal/A.

Dialog o prostorskem načrtovanju v alpskem prostoru: zbornik letne strokovne konference CIPRA 2025

Kako lahko alpska prostorska ureditev ublaži konflikte med energetsko tranzicijo in obnovo narave? To vprašanje je bilo v središču letne strokovne konference CIPRA 2025 v Salzburgu. V zdaj objavljenih zapiskih konference so povzeti najpomembnejše ugotovitve in priporočila, ki bodo spodbudili nadaljnji proces.

Obnovljivi viri energije: Alpska konvencija je zavezujoča pravna norma

EU želi pospešiti razvoj obnovljivih virov energije. Vendar pa se ta v Alpah ne sme zgoditi na račun občutljivih naravnih območij. CIPRA International je s pravnim ukrepom dosegla dve pomembni pojasnili: Alpska konvencija je kot mednarodno zavezujoča pogodba nadrejena sekundarnemu pravu Evropske unije. Zato je treba njene določbe upoštevati tudi pri izvajanju Direktive o obnovljivih virih energije (RED III).

Obnovljivi viri energije: Alpska konvencija je zavezujoča pravna norma

EU želi pospešiti razvoj obnovljivih virov energije. Vendar pa se ta v Alpah ne sme zgoditi na račun občutljivih naravnih območij. CIPRA International je s pravnim ukrepom dosegla dve pomembni pojasnili: Alpska konvencija je kot mednarodno zavezujoča pogodba nadrejena sekundarnemu pravu Evropske unije. Zato je treba njene določbe upoštevati tudi pri izvajanju Direktive o obnovljivih virih energije (RED III).

Kontroverzni vodni jezovi

Po celotnem alpskem prostoru se načrtujejo nove vodne akumulacije za oskrbo z električno energijo in vodo. Okoljske organizacije svarijo pred nepopravljivo škodo za alpsko naravo in pozivajo k preusmeritvi k naravi prijaznejšim alternativam.

Promet in mobilnost v Alpah

V svojem novem 40-stranskem dokumentu CIPRA opisuje trajnostno mobilnost v alpskem prostoru s čim manjšim negativnim vplivom prometa na okolje in ljudi. Poleg potniškega prometa dokument obravnava tudi promet dnevnih delovnih migrantov, daljinski promet in tovorni promet – dopolnjen z dejstvi, konkretnimi ukrepi in dobrimi primeri.

O taljenju starih gotovosti

»Večni led« smo poznali kot uveljavljen izraz v geografiji in gorniški literaturi – veljal je tako za ledenike v Alpah kot za obe polarni območji Zemlje: Arktiko in Antarktiko. Leta 2025 postaja nepreklicno jasno, da lahko govorimo le še o preteklem in vedno bolj minljivem ledu. Posledično se talijo tudi politične gotovosti.

Stroka je enotna: Zmanjšati moramo emisije iz malih kurilnih naprav

Slovenija je ena izmed evropskih držav, kjer je zrak zaradi delcev PM₁₀ najbolj onesnažen. Kljub postopnemu izboljšanju kakovosti zraka so prebivalci še vedno izpostavljeni preseženim dnevnim vrednostim teh delcev, ki letno povzročijo do 1.400 prezgodnjih smrti. Glavna vira onesnaženja sta promet in ogrevanje, pri čemer so eden največjih virov onesnaževanja individualna kurišča na lesno biomaso. V letu 2021 so mala kurišča prispevala kar 73 % izpustov PM₂,₅, cestni promet pa 6 %. Posvet v organizaciji okoljske organizacije Focus in naravovarstvene organizacije CIPRA Slovenija, ki je združil polno dvorano različnih strokovnjakov, je eden izmed korakov k reševanju teh izzivov, saj bo treba za učinkovite rešitve združiti moči in sprejeti ambicioznejše ukrepe, predvsem pa delati več na ozaveščanju javnosti.

Visoka napetost v Alpah

Energetski prehod in renaturacija sta pogosto v medsebojnem konfliktu. Kako lahko alpsko prostorsko načrtovanje posreduje med različnimi interesi? Ta in druga vprašanja so bila obravnavana na letni konferenci CIPRE 2025, ki je potekala 27. februarja 2025 v Salzburgu.

Visoka napetost v Alpah

Prostor v Alpah je omejen in se vse bolj intenzivno uporablja, tudi za proizvodnjo električne energije. Energetski prehod in renaturacija sta pogosto v medsebojnem konfliktu. Kako lahko alpsko prostorsko načrtovanje posreduje med različnimi interesi? Kako lahko obvladuje pritisk rabe na gorske regije in povezuje strokovnjake z ustreznih področij? Ta in druga vprašanja so bila obravnavana na letni konferenci CIPRE 2025, ki je potekala 27. februarja 2025 v Salzburgu.

Posvet: Zakaj nas delci iz prometa motijo, iz dimnika pa ne?

Individualna kurišča so poleg prometa eden največjih virov onesnaženja zraka. Medtem ko smo pri zmanjševanju izpustov iz prometa dosegli napredek, tega pri individualnih kuriščih še ni. Namen posveta je združiti deležnike ob upoštevanju nove Direktive o kakovosti zunanjega zraka ter izpostaviti ključne izzive v Sloveniji, predvsem v povezavi z individualnimi kurišči in kakovostjo zraka. Za učinkovito reševanje teh izzivov bo treba združiti moči, sprejeti drzne odločitve in prilagoditi pravne okvire. Ob bolj jasni komunikaciji bodo ključni tudi ambicioznejši politični ukrepi.

Varstvo podnebja: umetnost in kultura prinašata svež veter

Zelene oznake nudijo podporo ob zagonu, ponovna raba je prijazna do virov, medsebojno sodelovanje pa pomaga pri dejanski izvedbi: 13. in 14. januarja 2025 je v Dornbirnu in Schaanu potekalo prvo mednarodno srečanje v okviru projekta Erasmus+ CultureAlps. Na njem so projektni partnerji_ke iz Avstrije, Lihtenštajna in Italije izmenjali ideje za večjo trajnost.

Stališče: Načrtujmo energetski prehod in obnovo narave obenem!

Prostorsko načrtovanje v Alpah lahko pomaga odpraviti medsebojne konflikte med renaturalizacijo in širjenjem obnovljivih virov energije. Za to so potrebna skupna prizadevanja, ki vključujejo interese prebivalstva in okoljskih organizacij, pravi Paul Kuncio, direktor CIPRE Avstrija.

ForumPrihodnosti Alp 2025

»H2O: dragocena, mogočna, redka«: Kako vpliva podnebna kriza na »vodni dvorec Evrope«? Kaj bo treba storiti, da bomo tudi v prihodnosti imeli dovolj vode za življenjski prostor in vir?

Jedrska energija: opustitev ali ponovna oživitev?

Morebitni drugi jedrski reaktor v Krškem v Sloveniji, razprave o prepovedi gradnje novih jedrskih elektrarn v Švici, italijanski načrti za vrnitev k jedrski energiji: Ali območju Alp grozi oživitev jedrske energije?

Visoka napetost v Alpah - Kako lahko ustrezno prostorsko načrtovanje preseže konflikt rabe

Prostor v Alpah je omejen in se vse bolj intenzivno uporablja, tudi za proizvodnjo električne energije. Energetski prehod in renaturacija sta pogosto v medsebojnem konfliktu. Kako lahko alpsko prostorsko načrtovanje posreduje med različnimi interesi? Kako lahko obvladuje pritisk rabe na gorske regije in povezuje strokovnjake z ustreznih področij? Ta in druga vprašanja bodo obravnavana na letni konferenci CIPRE 2025.

Nasprotovanje novim akumulacijam

Kolikšen obseg izkoriščanja vodne energije je okoljsko še sprejemljiv, so se septembra 2023 na okrogli mizi v avstrijskem Feldkirchu spraševali predstavniki okoljskih organizacij in dobaviteljev energije.

Novo življenje za odpadne materiale

Jedilne barve iz malinovih semen ali papir iz lešnikovih lupin? V švicarskem podjetju RethinkResource izdelujejo zanimive inovativne izdelke iz industrijskih odpadkov.

Izmenjava električne energije tudi znotraj lokalne soseske

Želja po skupni trajnostni proizvodnji in porabi električne energije je avstrijsko občino Schnifis spodbudila, da je na začetku leta 2021 ustanovila prvo energetsko skupnost obnovljivih virov energije na območju Vorarlberga.

V Švici bodo glasovali o sprejetju podnebnega zakona

18. junija 2023 bodo Švicarji na referendumu odločali o zakonu o varstvu podnebja. Cilj je, da bi Švica do leta 2050 postala podnebno nevtralna – usmeritev torej, ki bo imela signalni učinek za celotno alpsko območje.

Stališče: Alpe niso neskončen vir energije!

Sončna, vetrna in vodna energija nam pomagajo zmanjševati odvisnost od fosilnih virov energije, kot so premog, nafta ali zemeljski plin. To lahko dosežemo tudi tako, da ne bomo žrtvovali zadnjih alpskih območij z nadpovprečno biotsko raznovrstnostjo, je prepričana Isabella Helmschrott, direktorica CIPRE Švica.

Energetske krajine so nezaželene

Nedavno opravljena javnomnenjska anketa v Švici je jasno pokazala, da prebivalci Švice ne odobravajo gradnje objektov za rabo obnovljivih virov v neokrnjenih predelih gorske narave. Za večanje deleža rabe tovrstnih virov so primernejša zemljišča v neposredni bližini smučišč ali obstoječih elektrarn, katerih raba je že danes intenzivna.

Napad na les

Ker se cene plina višajo, mnogi iščejo alternativne, varne in poceni energetske vire, ki bodo zadostili njihovim potrebam po toploti. Velikega zanimanja je pri tem deležen zlasti les, ki pa je lahko dobra rešitev le, če izvira iz trajnostnega gozdarstva in se uporablja v dobro izoliranih stavbah s po možnosti nizkoemisijskimi ogrevalnimi napravami, sporočajo iz CIPRE Italija.

Bo delovanje smučišč kljub energetski krizi nemoteno?

Snežni topovi, žičniške naprave, smučišča, akumulacijska jezera – smučanje je porabnik prostora, naravnih virov in energije. Več o tem, kako se smučišča odzivajo na vse višje stroške energije, v nadaljevanju.

Sporni projekti za obnovljive vire energije

Od projektov, katerih poglavitni namen je povečanje proizvodnje hidroelektrične energije v gorskem okolju, do nameščanja fotovoltaičnih naprav v visokogorju – postavlja se vprašanje, za kolikšno ceno so še sprejemljivi tovrstni projekti širjenja obnovljivih virov energije na območju Alp? Pravi odgovor iščejo tako v avstrijski dolini Kaunertal kot tudi v švicarskem Gondu.