Iskanje

The Better-Cities Event

The world's most enthusiastic urbanists, city leaders and changemakers meet in Ljubljana.

Webinar - Glaciers explained: Science behind the melting ice

Na deželo po delo

V okviru mednarodnega projekta Na deželo po delo: revitalizacija poklicev evropskega podeželja smo z nizem poglobljenih intervjujev raziskovali potrebe mladih, zaposlenih v kmetijstvu, vinogradništvu, pastirstvu in naravovarstvenem nadzorništvu - tako na podeželju Slovenije kot severne Italije. Namen raziskovanja je bil bolje razumeti izkušnje, potrebe in ovire pri poklicih, ki so ključni za ohranjanje podeželja.

Prenos znanja iz regije štirih držav

Od Karpatov do Alp: sredi septembra 2025 so partnerji_ke projekta Central Mountains obiskali Feldkirch/A. Glavni poudarek obiska je bilo čezmejno sodelovanje na področju turizma, prostorskega načrtovanja in sodelovanja mladih.

Dialog o prostorskem načrtovanju v alpskem prostoru: zbornik letne strokovne konference CIPRA 2025

Kako lahko alpska prostorska ureditev ublaži konflikte med energetsko tranzicijo in obnovo narave? To vprašanje je bilo v središču letne strokovne konference CIPRA 2025 v Salzburgu. V zdaj objavljenih zapiskih konference so povzeti najpomembnejše ugotovitve in priporočila, ki bodo spodbudili nadaljnji proces.

Obnovljivi viri energije: Alpska konvencija je zavezujoča pravna norma

EU želi pospešiti razvoj obnovljivih virov energije. Vendar pa se ta v Alpah ne sme zgoditi na račun občutljivih naravnih območij. CIPRA International je s pravnim ukrepom dosegla dve pomembni pojasnili: Alpska konvencija je kot mednarodno zavezujoča pogodba nadrejena sekundarnemu pravu Evropske unije. Zato je treba njene določbe upoštevati tudi pri izvajanju Direktive o obnovljivih virih energije (RED III).

Obnovljivi viri energije: Alpska konvencija je zavezujoča pravna norma

EU želi pospešiti razvoj obnovljivih virov energije. Vendar pa se ta v Alpah ne sme zgoditi na račun občutljivih naravnih območij. CIPRA International je s pravnim ukrepom dosegla dve pomembni pojasnili: Alpska konvencija je kot mednarodno zavezujoča pogodba nadrejena sekundarnemu pravu Evropske unije. Zato je treba njene določbe upoštevati tudi pri izvajanju Direktive o obnovljivih virih energije (RED III).

Alpski lok: pakt med mesti in gorami

Mesta Cuneo, Mondovì in Saluzzo ter območje alpskega loka v pokrajini Cuneo so podpisali medsebojni sporazum o skupni razvojni politiki.

Promet in mobilnost v Alpah

V svojem novem 40-stranskem dokumentu CIPRA opisuje trajnostno mobilnost v alpskem prostoru s čim manjšim negativnim vplivom prometa na okolje in ljudi. Poleg potniškega prometa dokument obravnava tudi promet dnevnih delovnih migrantov, daljinski promet in tovorni promet – dopolnjen z dejstvi, konkretnimi ukrepi in dobrimi primeri.

O taljenju starih gotovosti

»Večni led« smo poznali kot uveljavljen izraz v geografiji in gorniški literaturi – veljal je tako za ledenike v Alpah kot za obe polarni območji Zemlje: Arktiko in Antarktiko. Leta 2025 postaja nepreklicno jasno, da lahko govorimo le še o preteklem in vedno bolj minljivem ledu. Posledično se talijo tudi politične gotovosti.

V Ljubljani medsektorsko o prostoru, tleh in podnebnih spremembah

Predstavniki ministrstev, občin, razvojnih agencij, javnih, raziskovalnih ter izobraževalnih ustanov ter nevladnega sektorja so na posvetu Prizadevanja Ljubljane za podnebno odpornost naslovili problematiko trajnostnega upravljanja prostora, pojava mestnega toplotnega otoka in odpečatenja.

Mladi, prostor in podnebje: ustvarjanje odporne prihodnosti se začne danes

Na Študentskem forumu – Mikrofon podnebju: »Odraz podnebnih sprememb v prostoru«, ki se je odvijal med 14. in 16. marcem 2025 na Filozofski Fakulteti v Ljubljani, smo oživili prostor za opolnomočenje, izmenjavo mnenj, razpravo, mreženje in kritičen razmislek o načrtovanju in rabi prostora v luči prilagajanja in blaženja podnebnih sprememb. Dogodek je bil organiziran v okviru Integralnega projekta LIFE IP CARE4CLIMATE, v sodelovanju z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo ter Oddelkom za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Na tridnevnem dogoku je sodelovalo 44 študentov in 11 strokovnjakov z različnih področij, ki so odprli pomembna vprašanja povezana s podnebnimi spremembami, trajnostnim urejanjem prostora in pravično energetsko tranzicijo.

Strokovni posvet: Toplotni otok in odpečatenje

Tla so ključni naravni vir, od katerega je odvisno naše preživetje, a je njihova vrednost še vedno prepogosto spregledana. Kriza biotske raznovrstnosti in podnebne spremembe kličejo k posodobitvi paradigme načrtovanja prostora, sprejeti strateški dokumenti k ambicioznim korakom ter učinkovitemu sodelovanju. Kot ključnega deležnika na področju gospodarjenja s prostorom vas zato želimo pri vašem delu vsebinsko podpreti, omogočili kakovostno sodelovanje in nuditi vpogled v dobre prakse. Vljudno vas vabimo na srečanje ter izmenjavo.

Zbornik Mikrofon podnebju 2025

V okviru mednarodnega raziskovalnega študentskega foruma Mikrofon podnebju: Odraz podnebnih sprememb v prostoru je nastal zbornik s povzetki predavanj.

Konferenca Povezanost v Alpah 2025

Močni skupaj! Sodelovanje kot ključ do bolj odpornih občin

Visoka napetost v Alpah

Energetski prehod in renaturacija sta pogosto v medsebojnem konfliktu. Kako lahko alpsko prostorsko načrtovanje posreduje med različnimi interesi? Ta in druga vprašanja so bila obravnavana na letni konferenci CIPRE 2025, ki je potekala 27. februarja 2025 v Salzburgu.

Visoka napetost v Alpah

Prostor v Alpah je omejen in se vse bolj intenzivno uporablja, tudi za proizvodnjo električne energije. Energetski prehod in renaturacija sta pogosto v medsebojnem konfliktu. Kako lahko alpsko prostorsko načrtovanje posreduje med različnimi interesi? Kako lahko obvladuje pritisk rabe na gorske regije in povezuje strokovnjake z ustreznih področij? Ta in druga vprašanja so bila obravnavana na letni konferenci CIPRE 2025, ki je potekala 27. februarja 2025 v Salzburgu.

Letna strokovna konferenca 2025

Študentski forum - Mikrofon podnebju: Odraz podnebnih sprememb v prostoru

V zadnjih letih se vse intenzivneje soočamo s posledicami podnebne krize, ki niso več tako oddaljene, ampak jih vse močneje občutimo tudi pri nas. Oživiti želimo prostor za opolnomočenje, izmenjavo, mreženje in kritičen razmislek o trenutnih ukrepih, politikah, metodologiji in praksah prehoda na nizkoogljično družbo oz. življenja znotraj planetarnih zmožnosti ter krepiti zavest o moči posameznika in množice pri reševanju podnebnih in ostalih okoljskih izzivov.

Na deželo po delo - revitalizacija poklicev evropskega podeželja

Mladim bomo predstavili trajnostna delovna mesta na podeželju in raziskali njihove motivacije ali zadržke za delo v takih poklicih. Vzpostavili bomo osebni stik z ljudmi, ki takšne poklice opravljajo, omogočili prenos praktičih, tudi digitalnih znanj za njihovo opravljanje. Skupaj bomo poklicem poiskali svežino, potrebno za današnji čas.

Podprimo otroke – Pešbus in Bicivlak vabita!

Aktivna hoja v šolo peš, s kolesom ali skirojem otrokom zagotavlja vsakodnevno telesno dejavnost in pozitivno vpliva na njihovo zdravje in dobro počutje. Prispeva tudi k razvoju zdravih življenjskih in potovalnih navad. Raziskave dokazujejo, da se te v večji meri ohranjajo pri posameznikih, ki so kot otroci v šolo potovali aktivno, kot pri tistih, ki so jih vozil z avtomobilom.

Visoka napetost v Alpah - Kako lahko ustrezno prostorsko načrtovanje preseže konflikt rabe

Prostor v Alpah je omejen in se vse bolj intenzivno uporablja, tudi za proizvodnjo električne energije. Energetski prehod in renaturacija sta pogosto v medsebojnem konfliktu. Kako lahko alpsko prostorsko načrtovanje posreduje med različnimi interesi? Kako lahko obvladuje pritisk rabe na gorske regije in povezuje strokovnjake z ustreznih področij? Ta in druga vprašanja bodo obravnavana na letni konferenci CIPRE 2025.

Sončni grič, trajnostna kultura sobivanja

Majhna skupnost, ekovas v slovenski Istri, ki ne le govori o trajnosti in regenerativnem načinu življenja, ampak ga tudi iskustveno živi.

Podnebno odporen cestni prostor

Ne glede na to, ali se vozimo z avtomobilom ali kolesom, uporabljamo javni prevoz ali hodimo peš, so cestne površine z neposredno okolico verjetno najpomembnejši del naših vsakodnevnih poti. Vendar pa lahko zaradi podnebne krize postanejo težava, saj krepijo učinek toplotnih otokov in so posledica pokrivanja in zapečatenja tal. V dolini Alpskega Rena so se zato lotili projekta, katerega cilj je ustvariti pravičen in podnebno odporen cestni prostor, ki bo spodbujal zdravju koristne telesne dejavnosti.

Na naravi temelječe rešitve in strukture njihovega upravljanja v alpskem prostoru

Zaradi globalnega izziva, ki ga prinašajo podnebne spremembe, in izgube biotske raznovrstnosti postaja koncept na naravi temelječih rešitev (NTR, angl. nature-based solutions – NBS) vse pomembnejši. Nemški Zvezni urad za okolje je zato podjetje ifuplan v vlogi vodilnega projektnega partnerja in CIPRO International pooblastil za pripravo poročila z naslovom Na naravi temelječe rešitve in strukture njihovega upravljanja v alpskem prostoru. Namen poročila je analizirati potenciale različnih rešitev, ki temeljijo na načelih delovanja naravnih sistemov, pri konkretnih posegih v alpski prostor kakor tudi raziskati mehanizme upravljanja, ki bodo zagotavljali njihovo učinkovito izvajanje. Na podlagi tega bo mogoče preveriti njihovo prenosljivost na druge alpske regije in oblikovati priporočila za uspešno delovanje na tem področju.

Z JPP do dolin in peš do višin - testno na Orožnovo kočo

Z javnim potniškim prometom do dolin in peš do višin - je mogoče tudi pri nas, četudi ni vedno preprosto in obiskovalcem prijazno in bo morala država še marsikaj izboljšati, ključnega pomena pa je tudi spreminjanje navad ljudi. Individualni motorni promet v poletnih mesecih duši Slovenijo, še posebej priljubljena občutljiva gorska območja. Alternativa temu so prevozi z javnim potniškim prometom (JPP) in dodatnimi javnimi prevozi, ki predvsem poleti v gorskih turističnih območjih omogočajo mobilnost brez lastnega avtomobila. Planinska Zveza Slovenija in CIPRA Slovenija v okviru projekta Z JPP do dolin in peš do višin, ki ga sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, spodbujata k večji uporabi JPP za obisk gora, hkrati pa naslavljata izzive in težave, ki jih prinaša okolju prijaznejše planinstvo.

Od toplotnih otokov do spužvastih mest

Lokaliziranje toplotnih otokov, ustvarjanje spužvastih mest, obveščanje ljudi in omogočanje sodelovanja pri sprejemanju odločitev: to so primeri dobrih praks za bolj zdrava mesta in občine v alpskem prostoru.

Ko zbolimo zaradi podnebja

Vročinski valovi, onesnaženost zraka in drugi vremenski ekstremi so lahko v alpskih dolinah hujši in trajajo dlje kot v nižinah. Okoljski zdravnik Heinz Fuchsig, ki živi v Innsbrucku v Avstriji, pojasnjuje, zakaj je tako in kaj lahko ljudje in lokalne skupnosti storijo v zvezi s tem.

Stališče: Inovacije so dobre, še boljša pa je povezanost z lokalno skupnostjo!

Kot opozarja Paula Duske, vodja projekta Central Mountains pri CIPRA Lab GmbH, je čezmejno sodelovanje na gorskih območjih lahko učinkovito le v sodelovanju z lokalnim prebivalstvom.

Model upravljanja območja Jelovice

Obnova poškodovanega gozda in druge dobre prakse: v okviru projekta JeloviZa se je implementiral model upravljanja občutljivega naravnega območja v Sloveniji.