Iskanje

Tri leta ekološkega saniranja tal tla: zaključna bilanca projekta Ground:breaking

S projektom Ground:breaking je CIPRA v treh letih pokazala, kako je mogoče oživiti pozidana in neprepustna tla ter zakaj je to ključno za podnebje, biotsko raznovrstnost in kakovost življenja v alpskem prostoru.

Mikrofon podnebju znova združuje mlade: v ospredju kakovost zraka in zdravje

V času vse bolj izrazitih podnebnih sprememb in vse večjega zavedanja vpliva onesnaženega zraka na zdravje, je prostor za razpravo med mladimi pomembnejši kot kadarkoli prej. Tridnevni študentski forum Mikrofon podnebju: Kakovost zraka – vpliv na zdravje in podnebje se je odvijal med 6. in 8. marcem na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Udeležilo se ga je 47 študentov, sodelovalo pa je kar 13 strokovnjakov z različnih področij, ki so skozi predavanja in razprave osvetlili kompleksnost izzivov ter iskali poti do bolj odporne in pravične družbe.

Kako učinkovito komunicirati kakovost zraka

V Sloveniji se soočamo s previsokimi koncentracijami delcev v zraku, ki dokazano škodujejo zdravju. A zavedanje o resnosti problema je nizko. Mnogi ne vedo, da med glavne vire onesnaženja sodita predvsem ogrevanje na lesno biomaso in promet.

Državni nagrajenki za naravovarstvo - dve SLAPP tožbi

Andreja Slameršek, pionirka pravnega zagovorništva narave v Sloveniji, prejemnica državne nagrade Rada Smerduja in nemške naravovarstvene nagrade Wolfganga Staaba, je deležna dveh tožb energetskega lobija.

Mikrofon podnebju je nazaj – pridruži se razpravi o zraku, zdravju in podnebni prihodnosti

Mikrofon podnebju je nazaj – pridruži se razpravi o zraku, zdravju in podnebni prihodnosti

V zadnjih letih se vse intenzivneje soočamo s posledicami podnebne krize, ki niso več tako oddaljene, ampak jih vse močneje občutimo tudi pri nas. S študentskim forumom: Mikrofon podnebju želimo oživiti prostor za opolnomočenje, izmenjavo, mreženje in kritičen razmislek o trenutnih ukrepih, politikah, metodologiji in praksah prehoda na nizkoogljično družbo oz. življenja znotraj planetarnih zmožnosti ter krepiti zavest o moči posameznika in množice pri reševanju podnebnih in ostalih okoljskih izzivov.

Ogrevanje stavb in kakovost zraka 2.0

Projekt predstavlja nadaljevanje prizadevanj za zmanjševanje onesnaženosti zraka, kot posledico nepravilnega kurjenja v individualnih kuriščih. Posebno pozornost namenjamo uporabi zastarelih kurilnih naprav na lesno biomaso, ki pomembno prispevajo k izpustom zdravju škodljivih delcev.

Doživeti taljenje ledenikov

Do leta 2100 bo v Alpah ostalo le še 12 odstotkov današnjih ledenikov. V spletnem seminarju, ki je bil uvod v projekt Erasmus+ »Young Glacier Voices«, so strokovnjaki_nje za ledenike razpravljali o minljivem ledu.

International Conference on Energy Conservation and Sustainable Innovation (ICECSI-26)

The Better-Cities Event

The world's most enthusiastic urbanists, city leaders and changemakers meet in Ljubljana.

Webinar - Glaciers explained: Science behind the melting ice

Novela Zakona o gozdovih: digitalizacija in strožje kazni, kaj pa varstvo narave?

Konec septembra  je Državni zbor sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih (ZG-H), ki prinaša več vsebinskih in sistemskih sprememb. Po mnenju pripravljavcev in dela stroke so te najbolj izrazite na področju digitalizacije vodenja podatkov, pospeševanja upravnih postopkov ter z uvedbo nacionalne gozdne inventure, ki naj bi dolgoročno izboljšala spremljanje stanja gozdov.

CIPRA Slovenija z DOPPS sovodja delovne skupine za varstvo narave

CIPRA Slovenija je skupaj z Društvom za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS) prevzela vlogo sovodje delovne skupine za varstvo narave, znotraj katere bo koordinirala vsebine, povezane z gozdnimi ekosistemi. Delovna skupina deluje znotraj Mreža Plan B za Slovenijo, ki je v okviru Podnebnega programa 2025–2029 uspešno pridobila sredstva za nadaljevanje izvajanja aktivnosti mreže.

Naravovarstvo: ultimativna utopija?

Včasih se naravovarstvo zdi precej temačno početje ... Kako pa sedanje čase vidijo izkušeni kolegi? Kaj svetujejo, kam in kako usmerjati energijo? Kaj je njihova čarobna paličica za optimizem?

Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj smo zagotovili prvo službeno kolo

Veliko zaposlenih se med delovnim časom za službene obveznosti odpravlja po mestu – na pošto, v lekarno ali na sestanke, med odmorom pa v trgovino ali restavracijo za malico. Doslej so za to največkrat uporabljali osebni avtomobil, po novem pa bodo na voljo imeli tudi službeno kolo, ki bo olajšalo trajnostno mobilnost pri službenih opravilih.

Onesnaženemu zraku smo izpostavljeni vsi

Na strokovnem posvetu o onesnaženosti zraka z delci zaradi prometa: Trajnostna pot, čist zrak so strokovnjaki z različnih področij predstavili vplive prometa na kakovost zraka, posledice za zdravje ljudi ter priložnosti, ki jih prinašajo ukrepi trajnostne mobilnosti. Na dogodku je bilo poudarjeno, da je kakovost zraka eden ključnih dejavnikov, ki vpliva na zdravje prebivalstva, trajnostna mobilnost, pa je ključ do čistejšega zraka.

Na deželo po delo

V okviru mednarodnega projekta Na deželo po delo: revitalizacija poklicev evropskega podeželja smo z nizem poglobljenih intervjujev raziskovali potrebe mladih, zaposlenih v kmetijstvu, vinogradništvu, pastirstvu in naravovarstvenem nadzorništvu - tako na podeželju Slovenije kot severne Italije. Namen raziskovanja je bil bolje razumeti izkušnje, potrebe in ovire pri poklicih, ki so ključni za ohranjanje podeželja.

Pogledati čez planke

V okviru projekta Na deželo po delo smo s partnerjema Zvezo podeželske mladine Slovenije in Kiriku, Cooperativa Sociale, izvedli mednarodno izmenjavo: slovenskega udeleženca je gostila italijanska vinogradniška kmetija Bresolin v Asolu, italijanskega udeleženca pa slovenska turistična kmetija pri Martinovih iz Brežic.

Zakaj se ne smemo kopati v visokogorskih jezerih?

Daljinska pešpot Via Alpina, ki se vije skozi 8 evropskih držav, s skupno dolžino poti več kot 2000 km postaja vedno bolj priljubljena. Pot prečka tudi Slovenijo in vodi pohodnike mimo štirih (Dvojno jezero, Jezero v Ledvicah in Zeleno jezero) jezer v dolini Triglavskih jezer. V Sloveniji je skupno štirinajst visokogorskih jezer, ki vsa ležijo v prvem varstvenem območju Triglavskega narodnega parka. Za območje Triglavskega narodnega parka podatki spremljanja obiska kažejo, da je bilo v letu 2019 kar 3,5 miljona nočitev. Zaradi vse bolj vročih poletij številni obiskovalci zahajajo v višje ležeča območja, prav zato so v zadnjih letih visokogorska jezera v alpskem loku postala priljubljena kulisa za osvežitev in objave na družbenih omrežjih. Čeprav takšne lokacije v naravi vabijo s svojo privlačnostjo in mirom, pa strokovnjaki in naravovarstveniki opozarjajo, da ima kopanje v visokogorskih jezerih resne posledice.

Strokovni posvet o onesnaženosti zraka z delci zaradi prometa: Trajnostna pot, čist zrak

Predavanja in delavnica: Individualna kurišča in onesnažen zrak v Škofji Loki - kako do rešitev?

Hoji prijazno okolje – poročilo z zaključne konference programa Aktivno v šolo in zdravo mesto

V Ljubljani je sredi oktobra konferenca Hoji prijazno okolje – od šole do zdrave skupnosti povezala predstavnike šol, občin, nevladnih organizacij, ministrstev in strokovnjakov, ki si prizadevajo za ustvarjanje okolja, prijaznega hoji in zdravju. Dogodek je bil namenjen promociji hoje kot zdrave, trajnostne, pravične in strateške prometne prakse ter predstavitvi dosežkov programa Aktivno v šolo in zdravo mesto ter posebej priročnika za ustvarjanje hoji in zdravju prijaznega okolja: Načrtujmo skupaj zdrava mesta!.

Zgibanka o suhozidni gradnji

Porodnišnica Kranj na poti trajnostne mobilnosti: vsak prihod je rojstvo nove navade

Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj je v okviru poziva CIPRE Slovenija, financiranega s strani Eko sklada in Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, prejela strokovno mentorstvo za spodbujanje trajnostne mobilnosti med svojimi zaposlenimi. Izmed 38 prijavljenih je bila prepoznana kot ena tistih, ki lahko aktivno prispeva k zmanjšanju vplivov prometa na okolje ter hkrati izboljšanju kakovosti zdravja zaposlenih in obiskovalcev.

Kamen gor - ohranimo dediščino!

Suhozidna gradnja predstavlja nesnovno dediščino človeštva, edinstveno prilagoditev skupnosti na izzive okolja in narave, pomemben gradnik krajinske podobe ter identitete. Kljub edinstvenosti pa veščine gradnje na suho usihajo.

Na avtobus in vlak zna vsak! Delavnica o uporabi javnega potniškega prometa

V okviru Evropskega tedna mobilnosti smo na povabilo Občine Šoštanj izvedli delavnico »Na avtobus in vlak zna vsak«, namenjeno spoznavanju javnega potniškega prometa v Sloveniji in njegove uporabe.

Predavanje in delavnica: Veš, kaj dihaš? Od meritev kakovosti zraka do konkretnih ukrepov

Dialog o prostorskem načrtovanju v alpskem prostoru: zbornik letne strokovne konference CIPRA 2025

Kako lahko alpska prostorska ureditev ublaži konflikte med energetsko tranzicijo in obnovo narave? To vprašanje je bilo v središču letne strokovne konference CIPRA 2025 v Salzburgu. V zdaj objavljenih zapiskih konference so povzeti najpomembnejše ugotovitve in priporočila, ki bodo spodbudili nadaljnji proces.

Ogenj kot simbol zaščite gorskega sveta

Ogenj v Alpah: Drugi vikend v mesecu avgustu bodo po celotnem alpskem prostoru ponovno goreli kresovi kot znak solidarnosti za zaščito naravne in kulturne dediščine Alp. Od leta 1998 kresovi združujejo ljudi, ki si prizadevajo za trajnostno prihodnost.

Festival Pranger - letos v Radovljici

Festival je posvečen kritičnemu pretresanju izbrane poezije ter odpiranju prostora za poglobljene pogovore