Tri leta ekološkega saniranja tal tla: zaključna bilanca projekta Ground:breaking

S projektom Ground:breaking je CIPRA v treh letih pokazala, kako je mogoče oživiti pozidana in neprepustna tla ter zakaj je to ključno za podnebje, biotsko raznovrstnost in kakovost življenja v alpskem prostoru.

CIPRA International

Želite izvedeti več o predstavnikih CIPRE International? Kliknite tukaj!

Več novic

Cestnino so uvedli, tovornjaki se izmikajo plačilu
Odkar so 1. januarja letos v Avstriji za tovorna vozila uvedli cestnino, katere višina je odvisna od števila prevoženih kilometrov - ta znaša 22 centov na kilometer, se številni prevozniki odločajo raje za vožnjo po cestah, za katere cestnine ni treba plačati in ki niso registrirane za tranzitni promet. Uradne podatke opravljenega štetja tovrstnih vozil naj bi objavili konec julija. Kot poroča Greenpeace, se je promet težkih tovornih vozil na državnih in regionalni cestah povečal kar za 30 odstotkov.
Resoluciji o prihodnjem razvoju železnice na območju regije Bodensko jezero
19. junija 2004 je potekala konferenca o prihodnosti železnice na območju Bodenskega jezera in Alpskega Rena, na kateri so udeleženci iz južne Nemčije, vzhodne Švice, Lihtenštajna in avstrijske zvezne dežele Vorarlberg sprejeli skupno resolucijo, v kateri zahtevajo, da se razpoložljiva finančna sredstva najprej namenijo za gradnjo železnice in šele nato za ceste ter da se sredstva, sicer dodeljena prestižnim projektom, uporabijo za izvedbo ukrepov komunalnega opremljanja zemljišč.
Ukrepi za varstvo Alpskega Rena in Bodenskega jezera
Ukrepi za varstvo Alpskega Rena in Bodenskega jezera
Mednarodna vladna komisija za varstvo Alpskega Rena je pred kratkim odobrila priročnik o ekološkem razvoju voda in ga v uporabo priporočila državam, ki so članice komisije. Priročnik z naslovom "Ökologische Gewässerentwicklung - Alpenrheinzuflüsse und Bäche im Rheintal" (Ekološki razvoj voda - pritoki Alpskega Rena in potoki v Renski dolini) vsebuje navodila za ravnanje na področju izvajanja revitalizacijskih in renaturacijskih ukrepov. Gre za strateški dokument, ki bo v pomoč lokalnim skupnostim, upravnim organom in strokovnjakom.
Furlanija-Julijska krajina (Italija): finančna podpora "potujoči avtocesti"
17. junija 2004 je začel v italijanski deželi Furlaniji-Julijski krajini veljati zakon o zagotavljanju finančne podpore prevozu cestnih tovornih vozil na oprtnem vlaku, kar pomeni, da dežela prispeva do 33 evrov za vsak tovornjak, pri katerem je dolžina prevoza na oprtnem vlaku vsaj 100 km.

Prireditve

  • 2026-03-24T00:00:00+01:00
  • 2026-03-27T23:59:59+01:00
  • Ljubljana
24.03.2026 - 27.03.2026
The Better-Cities Event Ljubljana
  • 2026-08-29T00:00:00+02:00
  • 2026-08-29T23:59:59+02:00
  • po celotnih Alpah
29.08.2026
»Alpe v gibanju«: nov vsealpski akcijski dan po celotnih Alpah
  • 2026-10-16T08:00:00+02:00
  • 2026-10-17T14:00:00+02:00
  • EURAC, Drususallee 1, Bolzanu/I
16.10.2026 - 17.10.2026
Spravimo stvari v tek – razmišljajmo o mobilnosti v Alpah EURAC, Drususallee 1, Bolzanu/I

Dejavnosti in projekti

Zeleno gospodarstvo na območju Alp
Zeleno gospodarstvo na območju Alp
[Projekt zaključen] Spomladi 2017 je bilo javnosti predstavljeno 6. Poročilo o stanju Alp. Osrednja tema tokratnega poročila je zeleno gospodarstvo na območju Alp. V poenostavljenem opisu in izhajajoč iz definicije Programa ZN za okolje (UNEP), je zeleno gospodarstvo tisto, ki je nizkoogljično, učinkovito ravna z viri, je socialno vključujoče, ohranja alpski ekosistem, obenem pa uporablja obstoječi naravni kapital.
100max
100max
[Projekt zaključen] Alpe so občutljiv življenjski prostor, ki se še posebej hitro odziva na podnebne spremembe. Prebivalci in prebivalke alpskega prostora so lahko pri projektu dejavno prispevali k zaščiti podnebja. Mesta in občine iz sedmih alpskih držav so sprejele izziv. Za uspeh pri izvajanju potrebnih ukrepov so pridobili tudi podporo lokalnega prebivalstva. Prvi korak je predstavljala kampanja »100max – Varstvo podnebja skozi igro v Alpah«. Namen omenjene kampanje oziroma igre je bilo spodbujanje družin in bivalnih skupnosti k preskušanju, ali oziroma kako je mogoče porabiti največ 100 točk CO2 na dan.
speciAlps
speciAlps
[Projekt zaključen] Suha travišča, mokrišča, žive meje, biotopi ali gozdovi so primeri naravnih bogastev, ki občinam na območju Alp dajejo veliko vrednost. Številnim živalim zagotavljajo življenjski prostor. Istočasno ljudje cenimo privlačnost in kakovost življenja v delujočem naravnem prostoru. Potenciali tega prostora še zdaleč niso izčrpani, tukaj lahko postane aktivna vsaka občina!

Sporočila za medije

Pokrajina, ki navdihuje
Pokrajina, ki navdihuje
Alpska pokrajina. Na novo jo odkrivamo v kriznih časih, nepogrešljiva je kot življenjski in sprostitveni prostor, spreminja se zaradi gradnje in pozidave. In prav odnos med človekom in pokrajino je rdeča nit poročila o delovanju CIPRE International v letu 2019, ki tako osvetljuje številne aktualne teme, kot so ohranjanje mokrišč, umirajoči ledeniki ali ambiciozno zastavljeni podnebni cilji.
Ključ do lokalnega razvoja
Ključ do lokalnega razvoja
V okviru projekta PlurAlps se je za spodbujanje pluralizma kot razvojne prednosti alpskega območja zavzelo deset organizacij, ki so na konferenci ob zaključku omenjenega projekta v Bolzanu/I predstavile svoje rezultate in spoznanja, med drugim zbirko inovativnih orodij za integracijo in politična priporočila.
Kulturna blaginja za Alpe
Kulturna blaginja za Alpe
Osrednja tema letne strokovne konference CIPRE Alpe kot kulturna delavnica, ki je konec oktobra potekala v Altdorfu/CH, je bila kultura in pomen, ki ga ima kultura kot »osnova za kakovostno življenje« in »podlaga vsemu«. Več kot 100 udeležencev iz vseh alpskih držav je tako črpalo navdih za temeljit razmislek o konferenčni temi, si med seboj delilo svoje izkušnje in sodelovalo tudi pri ustvarjanju kulture.
»Odpeljani«: Potovanje z Yoalin-vozovnico
»Odpeljani«: Potovanje z Yoalin-vozovnico
S projektom CIPRA »Youth Alpine Interrail« je poleti po Alpah potovalo 100 mladih na okolju prijazen način. V Bernu / CH so 27. septembra 2019 praznovali uspešen zaključek, med katerim so popotniki skupaj pripravili zahteve po trajnostnem prometu.