Tri leta ekološkega saniranja tal tla: zaključna bilanca projekta Ground:breaking

S projektom Ground:breaking je CIPRA v treh letih pokazala, kako je mogoče oživiti pozidana in neprepustna tla ter zakaj je to ključno za podnebje, biotsko raznovrstnost in kakovost življenja v alpskem prostoru.

CIPRA International

Želite izvedeti več o predstavnikih CIPRE International? Kliknite tukaj!

Več novic

Taljenje ledenikov hitreje, kot je bilo pričakovano
Taljenje ledenikov hitreje, kot je bilo pričakovano
Kot je razvidno iz nove raziskave züriške univerze, v kateri je bila na podlagi satelitskih slik analizirala velikost površine 930 ledenikov, so švicarski ledeniki v obdobju od 1985 in 2000 izgubili 18 % površine. Za primerjavo: obseg ledenikov se je od 1973 do 1985 zmanjšal le za odstotek. Približen izračun v celotnem alpskem prostoru je pokazal celo 22-odstotno izgubo v letih med 1985 in 2000, kar pomeni, da je krčenje ledenikov že danes doseglo razsežnosti, ki so jih pričakovali šele čez dvajset let.
Sprožena pobuda za bavarski referendum "Iz ljubezni do gozdov"
Reforma gozdarske zakonodaje, ki jo je bavarska vlada sprejela sredi oktobra, predvideva korenite spremembe pri organizaciji gozdarske uprave. Različna društva in združenja, med njimi tudi nemški odbor Mednarodne komisije za varstvo Alp (CIPRA), so se temu uprla in sprožila pobudo za referendum, saj obstaja bojazen, da bo reforma imela daljnosežne negativne posledice za bavarske gozdove. Referendum bo izveden, če se bo do 29. novembra v sezname za referendum na občinskih uradih v kraju stalnega prebivanja vpisalo najmanj 10 % volilnih upravičencev.
Orkan Lothar ni povzročil ekološke
Škoda, ki jo povzročajo viharji, dolgoročno ne ogroža ohranjanja švicarskega gozda, temveč prispeva k obnovi gozdov in spodbuja vrstno pestrost, ugotavlja raziskava švicarskega Zveznega urada za okolje, gozd in krajino (BUWAL) o posledicah delovanja viharja Lothar, ki je 26. decembra 1999 prizadel Švico in sosednje države. Vihar ni imel katastrofalnih posledic niti z ekološkega niti z narodnogospodarskega vidika.
Nova karta potresne ogroženosti v Švici: za kanton Valais obstaja večja
Nova karta potresne ogroženosti Švicarske seizmološke službe (SED) uvršča Spodnji Valais v nekoliko bolj potresno ogrožena območja, kot so strokovnjaki domnevali doslej. Območju, za katero velja najvišja stopnja potresne ogroženosti v državi, to pa je Zgornji Valais, se je sedaj pridružil še spodnji del kantona.

Prireditve

  • 2026-08-29T00:00:00+02:00
  • 2026-08-29T23:59:59+02:00
  • po celotnih Alpah
29.08.2026
»Alpe v gibanju«: nov vsealpski akcijski dan po celotnih Alpah
  • 2026-10-16T08:00:00+02:00
  • 2026-10-17T14:00:00+02:00
  • EURAC, Drususallee 1, Bolzanu/I
16.10.2026 - 17.10.2026
Spravimo stvari v tek – razmišljajmo o mobilnosti v Alpah EURAC, Drususallee 1, Bolzanu/I

Dejavnosti in projekti

recharge.green
recharge.green
[Projekt zaključen]
Prihodnost v Alpah
«Prihodnost v Alpah» je široko zastavljen projekt Mednarodne komisije za varstvo Alp (CIPRA) za upravljanje znanja, katerega cilj je spodbujanje trajnostnega razvoja Alp. Da bi si izmenjali in v praksi preizkusili izkušnje in strokovno znanje ter s tem podali pobude za uveljavitev trajnostnega razvoja na območju Alp, se morajo ljudje, podjetja in inštitucije med seboj povezovati. Projekt, s katerim CIPRA prispeva k uresničevanju Alpske konvencije, se je začel julija 2004, zaključil pa se bo decembra 2007. Koordinacijo izvajanja v Sloveniji bo vodila CIPRA Slovenija. Vse pomembne aktivnosti in informacije izvajanja projekta v Sloveniji bodo objavljene na teh spletnih straneh.
Prenos znanja na temo sobivanja človeka in volka na območju Alp
Prenos znanja na temo sobivanja človeka in volka na območju Alp
[Projekt zaključen] Prenos znanja na področju sobivanja človeka in volka na območju Alp Vračanje velikih zveri v alpski prostor botruje vse večjim konfliktom med najrazličnejšimi akterji. V osrčju razprav je prav volk, ki predstavlja najštevilčnejšo vrsto velikih zveri, tako imenovanih povratnikov v svoje izvorno, sicer naravno okolje. Volk, kot čezmejni selivec in kultivator pokrajine, že od pradavnine spremlja in odmevno vpliva na razvoj družbenih in kulturnih procesov. Mednarodna organizacija za zaščito Alp CIPRA International si je v sklopu predmetnega projekta zadala nalogo spodbuditi izmenjavo različnih izkušenj, pogledov in praks na temo sobivanja človeka in volka ter zbiranje, vrednotenje in posredovanje slednjih po celotnem območju Alp.

Sporočila za medije

Kaspar Schuler – nova okrepitev za Alpe
Kaspar Schuler – nova okrepitev za Alpe
Vodenje sekretariata CIPRE International v Schaanu/LI bo prevzel Švicar Kaspar Schuler, ki s seboj prinaša dolgoletne izkušnje in številne strokovne sposobnosti na okoljskem področju. Nazadnje je opravljal funkcijo v. d. direktorja v organizaciji Greenpeace Švica.
Alpwil oblikuje svojo prihodnost
Alpwil oblikuje svojo prihodnost
S katerimi izzivi se morajo soočiti oddaljene gorske vasi? Kakšne so posledice današnjih odločitev? Z interaktivno predstavitvijo in spletnim dosjejem predstavlja CIPRA perspektive in potenciale za trenutno in prihodnje življenje in delo v Alpah.
Partnerstvo alpskih občin za varstvo podnebja
Partnerstvo alpskih občin za varstvo podnebja
Uvodni dan konference OZN o podnebnih spremembah (COP 23), ki letos poteka v Bonnu v Nemčiji, je bil za CIPRO International priložnost, da predstavi svojo idejo o vzpostavitvi partnerstva alpskih občin za podnebje. V okviru partnerstva z mrežnima organizacijama Povezanost v Alpah in Alpsko mesto leta ter s podporo nemškega Zveznega ministrstva za okolje bo CIPRA International v prihodnjih letih dejavno krepila vlogo alpskih občin in mest pri še ambicioznejših prizadevanjih za uresničevanje podnebnih ukrepov.
Pokrajino zaznamujejo zahteve družbe
Pokrajino zaznamujejo zahteve družbe
V prostorskem načrtovanju si na nasprotnih bregovih stojijo različne potrebe in različna pričakovanja. Vlogo, ki jo ima to strokovno področje, bo tako treba ponovno premisliti: preusmeriti se bo treba od celovitega prostorskega načrtovanja v koncept izobraževanja in ozaveščanja, se je glasil ključni poudarek letošnje strokovne konference CIPRE, ki je potekala 29. in 30. septembra v Innsbrucku/A.