Tri leta ekološkega saniranja tal tla: zaključna bilanca projekta Ground:breaking

S projektom Ground:breaking je CIPRA v treh letih pokazala, kako je mogoče oživiti pozidana in neprepustna tla ter zakaj je to ključno za podnebje, biotsko raznovrstnost in kakovost življenja v alpskem prostoru.

CIPRA International

Želite izvedeti več o predstavnikih CIPRE International? Kliknite tukaj!

Več novic

Taljenje ledenikov hitreje, kot je bilo pričakovano
Taljenje ledenikov hitreje, kot je bilo pričakovano
Kot je razvidno iz nove raziskave züriške univerze, v kateri je bila na podlagi satelitskih slik analizirala velikost površine 930 ledenikov, so švicarski ledeniki v obdobju od 1985 in 2000 izgubili 18 % površine. Za primerjavo: obseg ledenikov se je od 1973 do 1985 zmanjšal le za odstotek. Približen izračun v celotnem alpskem prostoru je pokazal celo 22-odstotno izgubo v letih med 1985 in 2000, kar pomeni, da je krčenje ledenikov že danes doseglo razsežnosti, ki so jih pričakovali šele čez dvajset let.
Sprožena pobuda za bavarski referendum "Iz ljubezni do gozdov"
Reforma gozdarske zakonodaje, ki jo je bavarska vlada sprejela sredi oktobra, predvideva korenite spremembe pri organizaciji gozdarske uprave. Različna društva in združenja, med njimi tudi nemški odbor Mednarodne komisije za varstvo Alp (CIPRA), so se temu uprla in sprožila pobudo za referendum, saj obstaja bojazen, da bo reforma imela daljnosežne negativne posledice za bavarske gozdove. Referendum bo izveden, če se bo do 29. novembra v sezname za referendum na občinskih uradih v kraju stalnega prebivanja vpisalo najmanj 10 % volilnih upravičencev.
Orkan Lothar ni povzročil ekološke
Škoda, ki jo povzročajo viharji, dolgoročno ne ogroža ohranjanja švicarskega gozda, temveč prispeva k obnovi gozdov in spodbuja vrstno pestrost, ugotavlja raziskava švicarskega Zveznega urada za okolje, gozd in krajino (BUWAL) o posledicah delovanja viharja Lothar, ki je 26. decembra 1999 prizadel Švico in sosednje države. Vihar ni imel katastrofalnih posledic niti z ekološkega niti z narodnogospodarskega vidika.
Nova karta potresne ogroženosti v Švici: za kanton Valais obstaja večja
Nova karta potresne ogroženosti Švicarske seizmološke službe (SED) uvršča Spodnji Valais v nekoliko bolj potresno ogrožena območja, kot so strokovnjaki domnevali doslej. Območju, za katero velja najvišja stopnja potresne ogroženosti v državi, to pa je Zgornji Valais, se je sedaj pridružil še spodnji del kantona.

Prireditve

  • 2026-08-29T00:00:00+02:00
  • 2026-08-29T23:59:59+02:00
  • po celotnih Alpah
29.08.2026
»Alpe v gibanju«: nov vsealpski akcijski dan po celotnih Alpah
  • 2026-10-16T08:00:00+02:00
  • 2026-10-17T14:00:00+02:00
  • EURAC, Drususallee 1, Bolzanu/I
16.10.2026 - 17.10.2026
Spravimo stvari v tek – razmišljajmo o mobilnosti v Alpah EURAC, Drususallee 1, Bolzanu/I

Dejavnosti in projekti

Alpski kompas: mladi za kakovostno življenje v Alpah
Alpski kompas: mladi za kakovostno življenje v Alpah
[Projekt zaključen] Kako izboljšati kakovost življenja mladih v Alpah? V projektu "Alpski kompas" bomo opolnomočili mlade, ozaveščali odločevalce in krepili nadnacionalno sodelovanje.
MultiBios
MultiBios
[Projekt zaključen] Poleg naravnih nesreč, kot so plazovi in poplave, je alpski prostor čedalje pogosteje izpostavljen tudi vročinskim valovom in suši. Vprašanje, kako bi se lahko prizadete občine in regije bolje pripravile na podnebna tveganja, ki se pojavljajo sočasno, raziskuje mednarodni raziskovalni projekt MultiBios v sodelovanju z biosfernimi območji.
KamnitoBogastvo - Vrniti življenje naravi in kamenju
KamnitoBogastvo - Vrniti življenje naravi in kamenju
[Projekt zaključen] Kamenje ustvarja življenje – projekt KamnitoBogastvo obuja našo zavest o dragocenih elementih alpske kulturne pokrajine, kot so suhi kamniti zidovi in groblja.

Sporočila za medije

Pustimo delček gozda pri miru - prepustimo ga naravi, ogroženim vrstam in prihodnjim generacijam
Pustimo delček gozda pri miru - prepustimo ga naravi, ogroženim vrstam in prihodnjim generacijam
Ob svetovnem dnevu Zemlje se zavedamo, kako pomembno je varovati naš planet in vse živo na njem. V Sloveniji zaradi velikega deleža gozdnatih površin prevladuje občutek, da nam gre na tem področju dobro, vendar nam bi lahko in nam bo moralo iti še veliko boljše. Partnerji projekta Povezani za gozdove CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp, okoljska organizacija Focus in Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) želijo z novo kampanjo za vzpostavitev gozdnih rezervatov manjše velikosti povečati zavedanje o nujnosti vzpostavitve območij, ki so ključna za obstoj številnih živalskih vrst, pestro biodiverziteto in odpornost gozdov na podnebne spremembe. Lastnike gozdov pozivajo, da delček gozda v upravljanje prepustijo naravi, javnost pa vabijo k ogledu simpatičnih kratkih videov o življenju ptic in k podpori pri ozaveščanju.
Izgubljamo pomembna območja za ohranjanje najbolj ogroženih prebivalcev gozda
Izgubljamo pomembna območja za ohranjanje najbolj ogroženih prebivalcev gozda
Organizacije Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije – DOPPS, CIPRA Slovenija in Focus opozarjamo, da v slovenskih gozdovih z namembo dodatnih predelov gozdov za gospodarsko rabo izgubljamo pomembna območja za varstvo najbolj ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. V zadnjih dvajsetih letih smo v Sloveniji samo na območjih Natura 2000 uredili več tisoč kilometrov gozdnih vlak. Potrebovali bi ustrezno mrežo dovolj velikih gozdnih rezervatov, ki bi omogočala dolgoročno ohranitev ogroženih vrst.
Megatovornjaki - nevarnost za človeka in naravo
Megatovornjaki - nevarnost za človeka in naravo
Odbor Evropskega parlamenta za promet je februarja 2024 odobril vožnje daljših tovornih kompozicij (t. i. gigaliner), katerih masa znaša do 60 ton, dolžina pa 25 metrov - kljub resnim pomislekom CIPRE.
Potop v neznano
Potop v neznano
Projekt CIPRE Yoalin je zadnja poletja več sto mladim omogočil, da so lahko z nakupom cenovno ugodne alpske vozovnice Interrail na podnebju prijazen način odkrivali območje Alp.. S tem so pokazali, da se spontana potovanja lahko uspešno dopolnjujejo s cilji trajnostnega razvoja.