Tri leta ekološkega saniranja tal tla: zaključna bilanca projekta Ground:breaking

S projektom Ground:breaking je CIPRA v treh letih pokazala, kako je mogoče oživiti pozidana in neprepustna tla ter zakaj je to ključno za podnebje, biotsko raznovrstnost in kakovost življenja v alpskem prostoru.

CIPRA International

Želite izvedeti več o predstavnikih CIPRE International? Kliknite tukaj!

Več novic

Dolgoletni sopotniki
Zgodovina in gremiji Alpske konvencije - CIPRA in Alpska konvencija se lahko ozreta na dolgoletno skupno zgodovino. O vsealpskem mednarodnem pravnem aktu se je sicer govorilo že ob ustanovitvi CIPRE v petdesetih letih, da pa je začel tudi veljati, so pripomogle šele prometna problematika in okoljske katastrofe v osemdesetih
Alpska konvencija koristi tistemu, ki jo uporablja
Alpska konvencija koristi tistemu, ki jo uporablja
Švica in Avstrija stopata po različnih poteh - Kot osrednji državi sredi Alp imata Švica in Avstrija podobne pogoje. Þlovek bi mislil, da bi zato morali imeti podobne interese, kar zadeva skupno alpsko politiko. Ne bo držalo: medtem ko Avstrija protokole Alpske konvencije postopno uresničuje, v Švici njihova ratifikacija še vedno ni na dnevnem redu. Kateri so razlogi za tako različno ravnanje?
Le konkretna lahko zaživi
Le konkretna lahko zaživi
Alpska konvencija ustvarja pomembna omrežja - Cilje mednarodne pogodbe, kot je Alpska konvencija, javnosti ni lahko posredovati, njenega duha pa je mogoče oživiti le z uresničevanjem v praksi. Omrežja, ki delujejo na celotnem alpskem območju, so za to odlični glasniki.
Karpatska konvencija je nastala na pobudo Alpske konvencije
Karpatska konvencija je nastala na pobudo Alpske konvencije
Kijev (Ukrajina), 22. maj 2003: Karpatske države so podpisale Okvirno konvencijo o varstvu in trajnostnem razvoju Karpatov (Karpatsko konvencijo), ki ji je botrovala Alpska konvencija. Poglejmo, kako je do tega prišlo.

Prireditve

  • 2026-04-22T16:30:00+02:00
  • 2026-04-22T23:59:59+02:00
  • Velenjski grad
22.04.2026
Zeleni kotički za zdravo življenje: pomen narave v urbanem okolju Velenjski grad
  • 2026-05-13T17:00:00+02:00
  • 2026-05-13T23:59:59+02:00
  • Velenje, Večgeneracijski center Planet generacij+
13.05.2026
Koraki, ki štejejo: Trajnostna mobilnost za boljši jutri Velenje, Večgeneracijski center Planet generacij+
  • 2026-08-29T00:00:00+02:00
  • 2026-08-29T23:59:59+02:00
  • po celotnih Alpah
29.08.2026
»Alpe v gibanju«: nov vsealpski akcijski dan po celotnih Alpah
  • 2026-10-16T08:00:00+02:00
  • 2026-10-17T14:00:00+02:00
  • EURAC, Drususallee 1, Bolzanu/I
16.10.2026 - 17.10.2026
Spravimo stvari v tek – razmišljajmo o mobilnosti v Alpah EURAC, Drususallee 1, Bolzanu/I

Dejavnosti in projekti

C3
C3
[Projekt zaključen] Namen Interregovega projekta za območje Alp C3-Alps izhaja že iz njegovega naslova: projekt Climate Change Capitalisation je želel namreč zapolniti vrzel med danes razpoložljivim teoretičnim znanjem o metodologijah prilagajanja podnebnim spremembam in njegovo uporabo v praksi.
Alpstar
Alpstar
[Projekt zaključen]
Alpski dialog
Alpski dialog
[Projekt zaključen]

Sporočila za medije

Tovorni promet sodi na tire
Tovorni promet sodi na tire
Na spremembe direktive o cestnih pristojbinah (direktive o evrovinjeti) ni več moč čakati. Mreža iMONITRAF! in Mednarodna organizacija za zaščito Alp CIPRA International spričo tega zahtevata hitro soglasje glede dopolnitev k slednji v dobrobit ljudi in narave. Osrednji cilj direktive – preusmeritev tovornega prometa na tire – je treba uresničiti.
Zagoreli Ognji - za gozd
Zagoreli Ognji - za gozd
Z dogodkom Ogenj v Alpah pri CIPRI opozorimo na celovit način reševanja okoljskih in razvojnih vprašanj v Alpah. Tema letošnjega Ognja je bil gozd, njegova nega in socialne funkcije.
Krepitev biotske raznovrstnosti – pilotne regije delijo svoje izkušnje
Krepitev biotske raznovrstnosti – pilotne regije delijo svoje izkušnje
Urejanje zelenjavnih gredic, sprehodi po gozdu, pogostejše samostojno pripravljanje jedi – zavest o pomenu narave za kakovost našega življenja se je okrepila, tudi zaradi koronakrize. Tako raznovrstni, kot je narava, pa so bili tudi koncepti delovanja petih pilotnih regij iz Avstrije, Francije, Italije in Slovenije v okviru projekta speciAlps, ki je trajal od aprila 2017 do marca 2020. Sodelujoči v projektu so med drugim urejali zbirke domačih semen, organizirali so šolske ekskurzije, odpirali tematske poti itd. Poleg tega bo ob svetovnem dnevu biotske raznovrstnosti, ki ga obeležujemo 22. maja, izšla brezplačna publikacija, v kateri bodo zbrane izkušnje pilotnih regij pri izvajanju projekta.