Alpska politika

Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) si že več kot sedem desetletij prizadeva za uresničevanje trajnostne alpske politike. Je usmerjena v prihodnost, v politično agendo vključuje izzive, ki jih prinaša prihodnost, odgovorne pa opozarja na izpolnjevanje njihovih obveznosti.

Za kakovostno življenje v Alpah je treba doseči ravnovesje med gospodarskimi interesi, potrebami domačega prebivalstva in naravo. Pri obvladovanju vrzeli, ki se pri tem pojavljajo, pomaga CIPRA tudi na politični ravni. Usmeritve, kako to doseči, izhajajo iz protokolov o izvajanju Alpske konvencije, ki skupaj z drugimi instrumenti omogočajo političnim akterjem, da ukrepajo.

„Instrumenti“ alpske politike

  • Alpska konvencija je mednarodna pogodba, ki združuje alpske države in EU. CIPRA, ena od idejnih snovalk Alpske konvencije, je prispevala k izpolnitvi osnovne zahteve, tj. uresničevanja političnega poslanstva za trajnostni razvoj in varstvo Alp na nadnacionalni ravni, s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami pa sodeluje v Odboru za preverjanje in tematskih delovnih skupinah.
  • Na Alpe, gorovje v osrčju Evrope, ima evropska politika velik vpliv. Evropska strategija za alpski prostor (EUSALP) naj bi v prihodnje okrepila sodelovanje med Alpami in okoliškimi regijami in metropolami. CIPRA se skupaj s partnerji zavzema za to, da se v proces nastajanja strategije vključi tudi civilna družba.
  • V svoji skrbi za kakovostno življenje na območju Alp CIPRA posreduje pri nacionalnih in transnacionalnih političnih organih , ko gre za prednostne naloge, a tudi druge teme.


Vizija CIPRE

Močna civilna družba
Občine, mesta, regije in narodi na območju Alp si izmenjujejo izkušnje in se učijo drug od drugega; državljanom in državljankam omogočajo, da sodelujejo v procesih načrtovanja ter upoštevajo ideje in vizije mladih, in da ustvarjajo okolje, v katerem bo v enaki meri mogoče krepiti vse tri stebre trajnostnosti: gospodarstvo, naravo in družbo.


Vitalna Alpska konvencija
Vse te pobude pod svoje okrilje postavlja Alpska konvencija, ki deluje kot živahno stičišče, katerega platforme in delovne skupine se redno uporabljajo pri izmenjavi in oblikovanju vizij. Učinkovito izvajanje nadzora nad upoštevanjem določb Alpske konvencije je naloga Odbora za preverjanje.


Odgovorno ravnanje
Štirinajst milijonov prebivalcev Alp se lahko zanaša na solidarnost 56 milijonov ljudi, ki živijo v okoliških regijah, in obratno. Vsi ti ljudje se dobro zavedajo posebnega pomena, ki ga imajo Alpe kot življenjski prostor za ljudi, živali in rastline.

Konvencija o varstvu Alp je mednarodna pogodba, katere osrednji namen je zagotoviti varstvo in trajnostni razvoj alpskega sveta. Več

Na Alpe, gorovje v osrčju Evrope, ima evropska politika velik vpliv. V prihodnje naj bi bila krepitev sodelovanja med Alpami ter okoliškimi metropolami in regijami urejena v Evropski strategiji za alpski prostor (EUSALP), imenovani tudi makroregionalna strategija za Alpe. Več

Organizacija združenih narodov je v Agendi 2030 oblikovala 17 ciljev za trajnostni razvoj. Kaj ti cilji pomenijo za Alpe? Več

Načelna stališča

CIPRA meni, da je zavzemanje stališč do aktualnih vprašanj in dogajanj ena od njenih temeljnih nalog. Kot krovna organizacija z več kot 100 članskimi združenji na območju Alp ima pri tem široko podporo. Stališča so tako tudi vodilo v zapletenih situacijah.

Svetovni vrh v Riu in Alpska konvencija
Svetovni vrh v Riu in Alpska konvencija
Od svetovnega vrha, ki je v Rio de Janeiru potekal junija 1992, je vsepovsod sli¡Çati pojem "trajnostni razvoj". Od takrat dalje skorajda ni bilo več objavljenega mednarodnega dokumenta, ki ne bi opozarjal na trajnostni razvoj.
Berchtesgadenska deklaracija o regionalnem sodelovanju na gorskih obmocjih (2002)
Berchtesgadenska deklaracija o regionalnem sodelovanju na gorskih obmocjih (2002)
Konec junija 2002 je v Berchtesgadnu potekala konferenca o mednarodnem sodelovanju med gorskimi regijami sveta. Udeleženci konference so ob tej priložnosti predstavili deset nacel, v katerih je poudarek na spoznanju, da so za regionalno sodelovanje odgovorne predvsem vlade ter da je le-to nujno za zagotavljanje trajnostnega in ustreznega gospodarjenja v gorskih regijah. Enakopravnost, decentralizacija in udeležba prebivalstva so pogoji za trajnostni razvoj. Da pa bi regionalno sodelovanje v resnici zaživelo, so odlocilnega pomena ukrepi, na podlagi katerih se vzpostavljajo cezmejna partnerstva in mreže za izmenjavo izkušenj in širjenje informacij. Deklaracija se obraca na vlade, mednarodno skupnost, zasebni sektor in NVO.
Prometni protokol sprejet, Alpska konvencija caka na izvajanje
Prometni protokol sprejet, Alpska konvencija caka na izvajanje
Potem ko je bil na 6. alpski konferenci leta 2000 podpisan prometni protokol Alpske konvencije, je CIPRA International izrazila zahtevo, da se Alpska konvencija zacne izvajati in da se do leta 2002 izpolnijo doloceni pogoji: tako se morajo ob hkratnem vkljucevanju lokalnih organov oblasti in NVO v konkretni obliki zaceti izvajati nadnacionalni projekti, v ta namen pa je treba tudi zagotoviti financna sredstva. Stalni odbor Alpske konvencije se mora na želje in potrebe prebivalstva na gorskih obmocjih odzvati hitro in ucinkovito. Treba je pripraviti osnutke protokolov, ki doslej še niso bili izdelani, in ratificirati podpisane protokole, zlasti pa je treba vse pogodbenice redno informirati o poteku izvajanja. Treba je tudi podrobno razjasniti, katere so naloge Stalnega sekretariata, dolociti inštitucijo, ki bo pristojna za opazovanje Alp, in oblikovati prioritete za izvedbo monitoringa. .

Novice

Gibanje »Zadnja generacija Avstrije« zaključilo s podnebnimi protesti
Gibanje »Zadnja generacija Avstrije« zaključilo s podnebnimi protesti
Omejitev hitrosti na 100 km/h na avtocestah, zaščita podnebja kot ustavna pravica: to so bile nekatere od zahtev gibanja »Zadnja generacija Avstrije«. V začetku avgusta je skupina napovedala konec podnebnih protestov.
Francija 2030: Zimske olimpijske igre kljub podnebni krizi
Francija 2030: Zimske olimpijske igre kljub podnebni krizi
Francija je bila konec julija 2024 uradno izbrana kot organizatorka zimskih olimpijskih iger leta 2030. Okoljevarstvene organizacije pozivajo k ponovnemu razmisleku v luči podnebne krize.
Stališče: Dajmo prednost mladim pred turizmom
Stališče: Dajmo prednost mladim pred turizmom
Želimo si, da bi mladi ostali v ruralnem okolju, vendar potrebe turistov, visoke cene nepremičnin in oglasi z napisi »zemlja za investicijo« to željo otežujejo. Govorimo o ohranjanju narave in preprečevanju podnebne ter biodiverzitetne krize, medtem ko v naravnem prostoru rastejo trgovski centri in industrijske cone. Varovanje okolja in reševanje stanovanjske krize bi moralo biti na prvem mestu, saj je to v interesu mladih, pravi Dijana Čataković iz CIPRE Slovenija. Sprašuje: Kdo bo še živel v Alpah in kdo si življenje tam še lahko privoščil?
So planinske koče v Alpah prve žrtve podnebne krize?
So planinske koče v Alpah prve žrtve podnebne krize?
Pomanjkanje vode, krušljive gore, nujne prenove – upravljanje planinskih postojank nikoli ni bilo enostavno, podnebna kriza pa je razmere še poslabšala. Avstrijska planinska zveza je že pozvala k pomoči in ukrepanju.

Stališče

Stališče | Okoljski omnibus: izstopite, prosim!
Stališče | Okoljski omnibus: izstopite, prosim!
Evropska komisija napoveduje »okoljski omnibus«: zakonodajni sveženj, ki naj bi poenostavil okoljske predpise in zmanjšal administrativna bremena. Paul Kuncio, okoljski pravnik pri CIPRA International, se boji, da bi lahko to imelo negativne posledice na varstvo narave.
Stališče: Iskrica upanja
Stališče: Iskrica upanja
V novicah vsak dan beremo zastrašujoče objave in sporočila. Vendar pa zaradi njih ne smemo izgubiti upanja in poguma, temveč se moramo poskušati osvoboditi občutka nemoči, meni Maja Kogovšek. Maja je vodja projekta CIPRA, v okviru katerega mladi obiskujejo utopije vzdolž daljinske pohodne poti Via Alpina – pri tem spoznavajo, da imajo lahko tudi majhne spremembe velik učinek.
Stališče: Vsaka kapljica šteje
Stališče: Vsaka kapljica šteje
Razpravljati, skupaj jesti in se smejati, oblikovati ideje, opredeliti probleme, odkrivati projekte in spoznavati navdihujoče ljudi: angažiranost je nalezljiva, menita Anna Mehrmann in Maya Mathias iz CIPRA International, ki sta poleti 2025 organizirali drugi Lihtenštajnski forum o prihodnosti Alp na temo vode.
Stališče: Pogum za nove poti v zimskem turizmu
Stališče: Pogum za nove poti v zimskem turizmu
»Rešimo gore« se imenuje zveza bavarskih okoljskih organizacij, znanstvenikov_ic in deležnikov_ic, ki nasprotuje trenutnim spremembam zakonodaje, ki omejujejo varstvo narave in olajšujejo gradnjo nove smučarske infrastrukture. Zdaj je potreben pogum za spremembo mišljenja – zlasti v regijah, kjer sneg ni več zagotovljen in kjer je smučarski turizem model v izteku, meni Christine Busch, direktorica CIPRA Nemčija.
Stališče: Za varstvo podnebja so potrebni jasni zakoni!
Stališče: Za varstvo podnebja so potrebni jasni zakoni!
Taljenje ledenikov, izginjanje permafrosta, vse pogostejši skalni podori in plazovi: temperature v alpskem prostoru rastejo hitreje kot v svetovnem povprečju, to pa ima dramatične posledice za naravo in ljudi. Zato potrebujemo odločne zakone o varstvu podnebja na regionalni in nacionalni ravni, je prepričana Elisabeth Ladinser, predsednica južnotirolske krovne organizacije za varstvo narave in okolja ter predsednica CIPRE Južna Tirolska.
Stališče: Zadnja priložnost za korenito spremembo v prometu
Stališče: Zadnja priložnost za korenito spremembo v prometu
Cestna infrastruktura, ki je v preteklem stoletju počez povezala alpski prostor, se ruši. Na prelazih Brenner, Fréjus, Gotthard ali Col de Tende se obnova uporablja kot izgovor za izkopavanje novih cestnih predorov in gradnjo dodatnih voznih pasov. Posledica: v prihodnjih letih se bo ponudba cest močno povečala. Če želijo alpske države preprečiti, da bi Alpe v bližnji prihodnosti preplavil promet, morajo končno začeti urejati povpraševanje, meni Manuel Herrmann, direktor CIPRA Švica in podpredsednik organizacije Pro Alps.