Novice
Deset let varstva Alp v švicarski ustavi
20. februarja 1994 so prebivalci Švice proti volji vlade in parlamenta na referendumu dosegli, da je bil v ustavo dodan tako imenovani člen o varstvu Alp, in s tem položili temelj za začetek preusmerjanja tovornega tranzitnega prometa na železnico.
Švica: izboljšanje železniškega tovornega prometa
Ob otvoritvi nove železniške alpske transverzale (NEAT) je švicarski Zvezni urad za promet izvedel uspešno poskusno vožnjo z 1,5 km dolgim tovornim vlakom.
Uresničevanje prometnega protokola z vidika Nemčije
Cilj prometne politike je zagotoviti mobilnost ljudi in blaga na način, ki bo sprejemljiv za okolje. Okvirni pogoji morajo biti pri tem oblikovani tako, da je čim več dejavnosti povezanih s čim manjšim obsegom prometa.
Trnova pot do začetka izvajanja prometnega protokola
Cilj Alpske konvencije je povezati ekološke in ekonomske interese z ukrepi, ki presegajo posamezna področja in meje posameznih držav. Težavno uresničevanje takega cilja je najbolj vidno na prometnem področju, saj prav tu obstajajo ogromne razlike v interesih prebivalstva, ki živi na območju Alp in zunaj njega.
Primerjava prometnega protokola z Belo knjigo EU
Za Avstrijo je izredno pomembno, da Evropska unija sprejme pobude Alpske konvencije in pripadajočih protokolov ter da dejavno sodeluje pri njihovem uresničevanju. Ta zahteva je povsem realna, ponazorimo pa jo lahko v obliki primerjave prometnega protokola z Belo knjigo o evropski prometni politiki.
Zederhaus - tranzitnemu prometu ni vedeti konca
Avstrijska občina Zederhaus, ki šteje 1260 prebivalcev, leži v ozki dolini ob vznožju Nizkih Tur, v kateri so pred približno tremi desetletji zgradili tursko avtocesto, imenovano tudi A 10.
Werfenweng: okolju prijazna mobilnost - turizem brez avtomobilov
Poglavitno vodilo občine Werfenweg je spodbujanje trajnostnega turizma, ki avtomobilskega prometa več ne pozna. V kraju, ki leži v nadmorski višini okoli 900 metrov na območju dežele Salzburg v Avstriji, živi danes 280 prebivalcev. Njihov glavni vir zaslužka sta turizem in kmetijstvo.
Odseljevanje ni rešitev
V prakticnem delu letne strokovne konference so udeleženci obiskali tudi avstrijsko obcino Zederhaus, ki leži tik ob turski avtocesti. V zakljucni razpravi na okrogli mizi se je pokazalo, kako kriticen je pravzaprav tamkajšnji položaj.
Civilne pobude se zavzemajo za uresničevanje prometnega protokola
Na letni strokovni konferenci se je priložnost za predstavitev lastnih dejavnosti ponudila tudi trem civilnim pobudam, ki se na različnih ravneh zavzemajo za uresničevanje protokola o izvajanju Alpske konvencije na področju prometa.
Peš visoko pod oblaki - Turisticna mobilnost znotraj Narodnega parka Gran Paradiso v Italiji
Z vodami in mokrišci prepletena visoka planota Nivolet leži v višinskem pasu med 2400 in 2600 m na obmocju Narodnega parka Gran Paradiso v Italiji. Vrstno bogat in obcutljiv ekosistem privlaci zlasti v poletnih mesecih številne obiskovalce, kar za tamkajšnji rastlinski in živalski svet povzroca velike obremenitve, ne nazadnje tudi zaradi asfaltirane ceste, po kateri je na piemontski strani parka že od petdesetih let dalje mogoce priti do planote.
Bodan-Rail 2020: povezave v železniškem potniškem prometu na regionalni ravni
Bodan-Rail 2020 je razvojna zasnova železniškega potniškega prometa, ki daje osnovo za načrtovanje mednarodnega prometa na širšem območju Bodenskega jezera s skupno 4,5 milijona prebivalcev. Poleg tega vsebuje zasnova podrobno razčlenitev ukrepov za izboljšanje prometne ponudbe na področju železniškega potniškega prometa. Projekt je bil izveden v okviru pobude Skupnosti INTERREG II.
Alpe 2005 - nizozemska zasnova mobilnosti
Vsako leto obišče Alpe več kot dva milijona Nizozemcev, od tega se jih skoraj 80 odstotkov pripelje z osebnim avtomobilom. Upoštevanje načel trajnostnega razvoja na počitniških potovanjih torej še vedno ni nekaj samo po sebi umevnega, a ker želimo Nizozemce spodbuditi, da bi se v času dopusta vedli skladno s pravili trajnostnega razvoja in tako pripomogli k zmanjšanju prekomernega obremenjevanja okolja, je bila v ta namen ustanovljena Nizozemska alpska platforma (NAP).
Izvajanje prometnega protokola v Avstriji
Avstrijski nacionalni odbor - državno telo, ki ga sestavljajo predstavniki ministrstev, zveznih dežel, nevladnih organizacij (NVO) in socialnih partnerjev - pripravlja trenutno katalog dejavnosti, katerih namen je uresničevanje vseh osmih izvedbenih protokolov. Na prometnem področju se prvi projekti že izvajajo.
Francija in prometni protokol - in kje smo mi?
Žal moramo ugotoviti, da protokol o izvajanju Alpske konvencije na podrocju prometa v Franciji doslej ni našel trdnega mesta v prometni politiki. Na podlagi cesa lahko dokažemo to trditev?
Prihodnost čezalpskega prometa z vidika Švice
S sprejetjem ljudske iniciative za zaščito območja Alp pred vplivi tranzitnega prometa je švicarsko prebivalstvo jasno izrazilo svoje stališče do te problematike. Posledično naj bi se število voženj, ki jih na poti čez švicarske Alp opravijo težka tovorna vozila, letno zmanjšalo na 650.000, tj. na polovico današnje vrednosti.
Delovna skupina za promet
Po pooblastilu Alpske konference je Stalni odbor ustanovil delovno skupino za promet pod predsedstvom Francije, da bi zagotovil izvajanje prometnega protokola Alpske konvencije.
Resolucija o uresničevanju protokola o prometu
Sprejeta na skupščini delegatov Mednarodne komisije za varstvo Alp (CIPRA) 23. oktobra 2003 v Salzburgu v Avstriji
Osnutek evropske direktive o stroških prometne infrastrukture
Evropska komisija je 29. avgusta 2003 predložila predlog za spremembo tako imenovane "direktive o evrovinjetah", sprejete leta 1999. Z novo direktivo naj bi uvedli posebne dajatve za težja tovorna vozila glede na prevoženi kilometer in s tem zagotovili internalizacijo stroškov za okolje.
Prometni protokol kot priročnik za izvajanje sodobne prometne politike na območju Alp
Protokol o izvajanju Alpske konvencije na področju prometa je odličen instrument, ki se ga lahko na lokalni, regionalni, državni in evropski ravni uporablja za načrtovanje mobilnosti. Je merilo, s pomočjo katerega lahko vrednotimo ukrepe na področju prometa, poselitve, turističnega razvoja in na splošno gospodarskega razvoja v nekem prostoru. Čeprav je protokol namenjen za uporabo na območju Alp, pa ima splošno veljavo. Prav zaradi svoje posebne ekološke občutljivosti pa ima lahko alpski prostor pionirsko vlogo za vso Evropo.
Največ prometa "odpade" na aglomeracijske pasove
Naše potrebe po mobilnosti je treba v večji meri obravnavati v skladu s trajnostnimi načeli, pri čemer še posebno velike možnosti obstajajo za aglomeracije.
Bo Kailaš postal svetovna dediščina in ne cilj turističnih konvojev?
Kitajska namerava spomladi 2004 okrog svete tibetanske gore Kailaš zgraditi cesto. Traso, ki naj bi potekala po tradicionalni romarski poti, so poleti že zakoličili. Podporniki pobude za rešitev Kailaša so prepričani, da bi učinkovito varstvo svete gore lahko zagotovila le njena uvrstitev na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine.
Italija: protestne akcije ob zasedanju Alpske konvencije
Podpis Alpske konvencije in učinki njenih določb na italijansko politiko gorskih območij so bili osrednji dogodek konference, ki je 28. in 29. novembra potekala v italijanskem Torinu.
Italija: prometni protokol izločili iz Alpske konvencije
Italijanski senat je na zasedanju 14. novembra glasoval o zakonu o ratifikaciji protokolov o izvajanju Alpske konvencije in na predlog vlade iz Alpske konvencije izločil prometni protokol. Da bodo tudi preostali protokoli dokončno veljali za ratificirane, mora osnutek zakona najprej preveriti poslanska zbornica. Pred letom dni je poslanska zbornica z osnutkom zakona (vključno s prometnim protokolom) soglašala z veliko večino. Italija je tako pokazala, da nasprotuje skupni evropski prometni politiki, katere težišče predstavlja ravno preusmeritev prometa na železnico in vodne poti. Tovrstno ravnanje italijanske vlade lahko povežemo z morebitnimi čezalpskimi cestnimi projekti.
CIPRA: letna strokovna konferenca in resolucija o prometu
23. in 24. oktobra 2003 je v Salzburgu v Avstriji potekala letna strokovna konferenca Mednarodne komisije za varstvo Alp (CIPRA) pod geslom "Prosta pot za Alpsko konvencijo?! Promet kot ključno področje izvajanja".
Zaostritev tranzitne problematike v Avstriji
Svet Evropske unije je prejšnji teden sprejel soglasje o delni odpravi omejitve v avstrijskem tranzitnem prometu. S 14 glasovi za in enim proti je bil sprejet italijanski predlog, ki predvideva, da za tovorna vozila z manjšim izpustom izpušnih plinov v prihodnje ne bo več veljal tako imenovani sistem ekoloških točk.
Otvoritev "potujoče avtoceste" med Italijo in Francijo
Medtem ko izgradnja železniške proge za velike hitrosti na razdalji med Torinom v Italiji in Lyonom v Franciji še nadalje ostaja negotova, bodo od torka, 4. novembra 2003, začeli prevažati cestna tovorna vozila pod Frejusom v Franciji po železnici.
Pokrajina Bolzano/Bozen odobrila gradnjo baznega predora pod Brennerjem
Južnotirolska deželna vlada je 20. oktobra 2003 odobrila gradnjo baznega predora pod Brennerjem z južnimi dovoznimi cestami na obmocju Avtonomne pokrajine Bolzano/Bozen/I.
Italija: protokoli Alpske konvencije brez prometa? - Mednarodna konferenca v Torinu/I
Kot smo 25. 9. 2003 že porocali v našem glasilu, je komisija za zunanje zadeve v italijanskem senatu 23. septembra dala soglasje za osnutek zakona, ki predvideva ratifikacijo protokolov za izvajanje Alpske konvencije razen prometnega protokola.
Južnotirolska nagrada za okolje podeljena
17. 10. 2003 so podelili prvo Južnotirolsko nagrado za okolje, ki jo je razpisala deželna okoljska agencija v sodelovanju s podjetjem Transkom KG. Z nagrado naj bi javnosti približati izvirne ideje in s tem na podrocju varstva okolja osvešcali in motivirali javnost. Skupno je bilo predloženih 42 kandidatur, od tega 25 v kategoriji za podjetja in 17 v kategoriji za posameznike.
Načrti Trenitalie za učinkovitejši regionalni železniški promet na Južnem Tirolskem
Zaradi številnih pritožb dnevnih migrantov kakor tudi zaradi prekinitve plačil, s katerim je zagrozila Dežela Južna Tirolska, namerava Železniško podjetje Trenitalia uvesti številne ukrepe, s katerimi bi izboljšali trenutno stanje na lokalnih progah oziroma odpravili pomanjkljivosti, zaradi katerih je kritiko izrazil pristojni deželni odbornik.