Novice
Nove čezmejne kolesarske poti v nemškem jezikovnem prostoru
Nemško zvezno deželo Bavarsko in avstrijsko deželo Tirolsko od srede julija povezuje nova kolesarska pot "Via Bavarica Tyrolensis". Trenutno je dolga 225 km in vodi od Münchna do doline reke Inn, kasneje pa nameravajo traso podaljšati vse do Verone v Italiji in tako urediti pravo čezalpsko pot za kolesarje.
Avstrija: pri kombiniranem prometu subvencije glede na dejansko opravljene prevoze namesto pavšalnih zneskov
Avstrija bo spremenila sistem za subvencioniranje kombiniranega prometa.
Evropska politika - letošnja osrednja tema na konferenci Delovne skupnosti alpskih dežel
Na letošnji konferenci Delovne skupnosti alpskih dežel (Arge Alp), ki je bila 25. junija 2004 v avstrijskem Alpbachu, so prisotni predsedniki vlad soglasno sprejeli štiri resolucije. Osrednja tema konference je bila evropska politika, razprava je tekla tudi o najpomembnejših projektih Delovne skupnosti alpskih dežel za tekoče in prihodnje leto, podelili pa so tudi arhitekturno nagrado.
Cestnino so uvedli, tovornjaki se izmikajo plačilu
Odkar so 1. januarja letos v Avstriji za tovorna vozila uvedli cestnino, katere višina je odvisna od števila prevoženih kilometrov - ta znaša 22 centov na kilometer, se številni prevozniki odločajo raje za vožnjo po cestah, za katere cestnine ni treba plačati in ki niso registrirane za tranzitni promet. Uradne podatke opravljenega štetja tovrstnih vozil naj bi objavili konec julija. Kot poroča Greenpeace, se je promet težkih tovornih vozil na državnih in regionalni cestah povečal kar za 30 odstotkov.
Resoluciji o prihodnjem razvoju železnice na območju regije Bodensko jezero
19. junija 2004 je potekala konferenca o prihodnosti železnice na območju Bodenskega jezera in Alpskega Rena, na kateri so udeleženci iz južne Nemčije, vzhodne Švice, Lihtenštajna in avstrijske zvezne dežele Vorarlberg sprejeli skupno resolucijo, v kateri zahtevajo, da se razpoložljiva finančna sredstva najprej namenijo za gradnjo železnice in šele nato za ceste ter da se sredstva, sicer dodeljena prestižnim projektom, uporabijo za izvedbo ukrepov komunalnega opremljanja zemljišč.
Furlanija-Julijska krajina (Italija): finančna podpora "potujoči avtocesti"
17. junija 2004 je začel v italijanski deželi Furlaniji-Julijski krajini veljati zakon o zagotavljanju finančne podpore prevozu cestnih tovornih vozil na oprtnem vlaku, kar pomeni, da dežela prispeva do 33 evrov za vsak tovornjak, pri katerem je dolžina prevoza na oprtnem vlaku vsaj 100 km.
Švica: gorniški vozni red na svetovnem spletu
Švicarska planinska zveza (Schweizerischer Alpenclub - SAC) je na spletnem naslovu www.alpenonline.ch objavila spletno stran v nemškem in francoskem jeziku, ki bo ljubiteljem gorskih športov v pomoč pri načrtovanju gorskih tur.
Predstavitev akcijskega načrta za izgradnjo turske železnice
Logistični kompetenčni center Prien iz Nemčije je po naročilu zveznih dežel Salzburga in Koroške ter avstrijskega prometnega ministrstva izdelal akcijski načrt "Turska železnica", katerega cilji so med drugim povečanje konkurenčnosti s kakovostnejšimi prevozi, skrajšanjem časa potovanja, predlogi ukrepov na področju infrastrukture in oblikovanja voznih redov, z vzpostavitvijo novih železniških povezav ter izboljšanjem terminalnih struktur in železniške infrastrukture.
Montblanški predor: obsodba francoske države
Naravovarstvena združenja so imela načeloma prav: 19. maja 2004 je grenóbelsko upravno sodišče v izreku sodbe v upravnem sporu med francosko državo in naravovarstvenimi organizacijami ARSMB (Association pour le Respect du Site du Mont - Blanc), Mountain Wilderness, Frapna 74 (Fédération Rhône-Alpes de Protection de la Nature) in Greenpeace odločilo, da način izvedbe obnovitvenih del, ki so se v montblanškem predoru začela pred tremi leti, ni bil pravilen.
Prepoved vožnje tovornih vozil ob nedeljah bodo še naprej urejale države same
Predlog, da bi uvedli predpise, s katerimi bi na območju Evropske unije uredili prepoved vožnje tovornih vozil ob nedeljah, 11. junija v Luksemburgu ni dobil podpore.
Opozorilni kresovi za zavarovana območja v Alpah
Tudi v letu 2004 želi akcija "Ogenj v Alpah" javnost opozorili na Alpe in njene probleme. Osrednja tema letos so zavarovana območja v Alpah, seveda pa tudi večno aktualni tranzitni promet in problematika krajevnega značaja.
Italija: štirikrat višji stroški za gradnjo železniških prog visokih hitrosti
Kot kažejo rezultati konference, ki jo je v Milanu organiziral WWF Italija, se za gradnjo železniških proge visokih hitrosti v Italiji uporabljajo sredstva, ki so bila namenjena posodobitvi normalnih prog za tovorni in potniški promet. V primerjavi z ocenami iz leta 1991 so se stroški povečali kar za štirikrat.
Ministri alpskih držav: večja prometna varnost in druge vrste prometa namesto cestnega prometa
Prometni ministri alpskih držav so na srečanju v Švici potrdili svojo odločenost, da bodo skupaj in glede na potrebe alpskih držav povečali varnost tranzitnega tovornega prometa prek Alp in pospešili preusmeritev tovornega prometa na železnico. Na srečanju so bili navzoči predstavniki Avstrije, Francije, Italije, Nemčije in Evropske komisije.
CIVITAS: mreža evropskih mest za ekološki javni promet
Kot si je za cilj zastavila mreža CIVITAS, v kateri je združenih več kot 100 evropskih mest, naj bi do leta 2020 vsako peto vozilo v javnem mestnem prometu uporabljalo nefosilno gorivo. V mreži želijo tako izpolniti cilje, predvidene v zeleni knjigi EU o energetski oskrbi, zato pa bo treba nujno sprejeti enotne standarde za proizvajalce teh tehnologij in vozil ter s tem zagotoviti gospodarnost in tržno sposobnost.
Dokončen seznam prednostnih projektov za področje prometa na območju EU
22. aprila je Evropski parlament sprejel nove smernice razvoja čezevropske prometne mreže TEN-V in s tem zaključil zakonodajni postopek, pripravljen pa je tudi dokončen seznam 30 "prednostnih projektov", pri sofinanciranju katerih naj bi EU sodelovala z 20-odstotnim deležem.
Italija, Avstrija: podpis pogodbe o Brennerskem baznem predoru
30. aprila 2004 sta Avstrijski in italijanski prometni minister podpisala meddržavno pogodbo o uresničitvi projekta izgradnje železniškega baznega predora na t.i. brennerski osi. Pogodba ureja vse faze projekta do začetka obratovanja nove železniške proge, vključno s financiranjem.
Mednarodni simpozij o čezalpskem in znotrajalpskem tranzitnem prometu
Od 17. do 19. maja 2004 bo v kongresnem centru v avstrijskem Alpbachu potekala mednarodna prireditev z naslovom "Čezalpski in znotrajalpski tranzitni promet", katere namen ni le obravnava težavne tranzitne problematike s pravnega vidika, temveč zlasti predstavitev prihodnjih okvirnih pogojev za uveljavitev trajnostne in strokovne prometne politike v celotni Evropi.
Avstrijski in italijanski protesti proti tranzitnemu prometu čez Alpe
Iz protesta proti prometni politiki Evropske unije so nasprotniki tranzitnega prometa v prvi polovici velikega tedna zasedli pomembnejše tranzitne ceste v Avstriji. Demonstracije so potekale zoper rast tovornega prometa, ki se je še povečala, odkar je konec leta 2003 prenehala veljati pogodba o tranzitu z EU. Sicer pa so udeležence protestov podprle različne strani, npr. cerkev, politične stranke ter okoljske in prometne skupine, tudi z Južne Tirolske. V Avstriji so protesti potekali pod vodstvom Tranzitnega foruma Avstrije-Tirolske.
Protest proti širitvi letališča v Bolzanu/Boznu
ob tem pojasnilo, da bodo z uresničitvijo tega projekta prelomili več temeljnih obljub, ki jih je vlada leta 1997 predstavila prebivalcem v informativni brošuri.
Dolomitskim prelazom priznali status naravne vrednote
Predstavniki italijanskih pokrajin Južna Tirolska, Trentino in Belluno so podprli predlog o opredelitvi najpomembnejših prelazov v Dolomitih kot naravnih vrednot.
Odločitve EU glede prometa
16. marca 2004 je bilo v posredovalnem postopku med Svetom in Evropskim parlamentom doseženo soglasje k drugemu železniškemu paketu, na podlagi katerega naj bi od leta 2007 leta dalje v celoti liberalizirali tovorni promet (vklj. s kabotažo). Poleg tega je bilo sklenjeno tudi soglasje glede novih določb o varnosti v železniškem prometu, interoperabilnosti in ustanovitvi bodoče evropske železniške agencije.
Pozitivna bilanca: na smučišče z vlakom in avtobusom
Vedno več smučarjev uporablja smučarske vlake in avtobuse prevoznega podjetja iz Vorarlberga (Verkehrsverbund Vorarlberg), saj so najpomembnejša smučišča v tej avstrijski zvezni deželi, npr. Montafon, Klostertal ali Arlberška regija, dosegljiva z javnimi prometnimi sredstvi.
Začetek izvajanja projekta "Alpine Freight Railway"
17. februarja 2004 je v Baden-Württembergu so se na uvodnem sestanku srečali izvajalci projekta Interreg IIIB AlpFRail "Alpine Freight Railway", katerega cilj je preusmeritev tovornega prometa v alpskih državah na železnico na podlagi ustrezne čezmejne zasnove.
Pregled stanja deset let po sprejemu člena o varstvu Alp v Švici
Po desetih letih, odkar so v Švici sprejeli predlog alpske pobude, je stanje zaskrbljujoče. Skladno z ustavnim besedilom bi morali namreč že izpeljati preusmeritev težkega tovornega prometa z železnice na cesto, vendar pa je danes na cestah opaziti le porast tovornega prometa.
Italija: hitre internetne povezave tudi za furlanska gorska območja
Švicarski kulturni sklad PRO HELVETIA in Kulturmobil sta s projektom "Galerija 57/34,6 km" na poseben način povezala gradnjo predorov pod Gotthardom in Lötschbergom s kulturo. V letu 2004 bo ključno področje programa glasba.
Zelene počitnice v Alpah za nizozemske turiste
Več nizozemskih potovalnih agencij - med njimi tudi hčerinska družba TUI Holland International in za pohodniški in kolesarski počitniški turizem specializirano podjetje SNP - je pripravilo tako imenovane "zelene aranžmaje" za Švico in Avstrijo, ki bodo na voljo od letošnjega poletja dalje. Gostje bodo svoje počitnice ali pohodniške izlete rezervirali tudi neposredno v turističnih krajih brez avtomobilskega prometa, v izbrani počitniški kraj pa se lahko pripeljejo z avtovlakom.
Druge cevi v predoru pod Gotthardom ne bo
8. februarja 2004 so švicarski volivci na referendumu odločno zavrnili precej razvpit predlog za spodbujanje zlasti cestnega prometa, kar pomeni, da druge cevi v gotthardskem cestnem predoru dolgoročno ne bo mogoče zgraditi.
Referendum o izgradnji druge cevi v predoru pod Gotthardom
Prebivalci Švice bodo 8. februarja 2004 na referendumu odločali tudi o izgradnje še druge cevi v cestnem predoru pod masivom Gottharda. Predložen jim bo namreč skupek projektov, ki poleg izgradnje druge cevi obsega tudi razširitev švicarskega avtocestnega omrežja ter subvencioniranje prometa na zgostitvenih območjih.
Nova prizadevanja za raziskovanje sistemov za vodenje prometa na območju Alp
Avstrijski upravljavec avtocest ASFINAG je v celovškem Lakeside Science & Technology Park ustanovil raziskovalni in razvojni center za telematiko. Na prometnem področju je cilj telematike kot tehnologije prihodnosti (povezava med telekomunikacijo in informatiko) povečati pretočnost prometa in zmanjšati število smrtno poškodovanih v prometu.
Komisija EU vložila tožbo zoper gradnjo hitre ceste S18
Ker na območju, kjer je načrtovana gradnja hitre ceste S18, skladno z Direktivo o ohranjanju prostoživečih ptic niso bila določena posebna območja varstva, namerava Komisija Evropske unije tožiti Avstrijo oziroma zvezno deželo Vorarlberg. Komisija vloži tožbo ponavadi le v primerih, ko je možnost za zmago verjetna, zato nasprotniki gradnje menijo, da je izgradnja hitre ceste S18 že "preteklost".