Novice

Odstranitev cestišča obeta napredek
Odstranitev cestišča obeta napredek
V švicarskem kantonu Ženeva so se odločili, da bodo odstranili cestišče, ki je doslej ločevalo naravna rezervata Marais des Crêts in Marais de Fontaines na območju med Meyrinom v Švici in francosko mejo.
Nov instrument za uporabnikom prilagojene rešitve povezanosti
Nov instrument za uporabnikom prilagojene rešitve povezanosti
Ali želite živalim olajšati migracijo znotraj habitatov in med njimi? Obstajajo različni načini, kako to doseči.
Na Brdu pri Kranju se je zgodila I Dinarska konferenca
Na Brdu pri Kranju se je zgodila I Dinarska konferenca
Ob bok 11. Alpski konferenci, ki je potekala 8. in 9. marca 2011 na Brdu pri Kranju, se je 9. marca na istem prizorišču zgodila I.
Z vključevanjem akcije The Wall v vaše dogodke boste poudarili pomen ekološke povezanosti
Z vključevanjem akcije The Wall v vaše dogodke boste poudarili pomen ekološke povezanosti
Þe organizirate dogodek, s katerim želite povečati ozaveščenost javnosti o problematiki drobitve habitatov, si lahko izposodite šest živobarvnih inštalacij, ki jih je oblikovala Iniciativa za ekološki kontinuum za akcijo The Wall.
Zveza srednjeazijskih gorskih občin: Povezovanje prek gora
Zveza srednjeazijskih gorskih občin: Povezovanje prek gora
Pogosto so najtežji izzivi predstavljeni na izredno mehak način. Na krožniku, ki so ga postavili pred Antonia Zambona, leži ovčja glava. Kuhali so jo ure dolgo, da bi bilo meso nežno in mehko, z očmi vred. Kirgiški gostitelji so polni pričakovanja strmeli v gosta iz daljnje Italije, ki je bil v tistem trenutku kar v hudem precepu. Kmečka specialiteta ni bila ravno po njegovem okusu, a po drugi strani so mu tako kot najstarejšemu članu delegacije izkazali posebno čast.
Nova znamka za vodno energijo
Nova znamka za vodno energijo
Voda je najpomembnejši obnovljivi vir energije v Alpah, ki ima velik vpliv na ekosistem. To naj bi se sedaj spremenilo z uporabo okoljskega znaka EU oz. certifikata CH2OICE in v primeru Avstrije z implementacijo načrta Ökomasterplan II.
Medvedi na pohodu
Medvedi na pohodu
V Trentinu/I se veliki vsejed očitno dobro počuti. V preteklem letu so na tem območju našteli 27 medvedov, medtem ko je bila medvedja populacija v devetdesetih letih ocenjena le na tri ali štiri osebke. Od takrat so v okviru projekta Life Ursus v naravni park Adamello-Brenta naselili deset slovenskih medvedov. Medvedja populacija se je v tem času ustalila in v Trentinu živi toliko medvedov, kot nikjer drugje v Alpah, lahko o medvedu preberemo v letnem poročilu Avtonomne pokrajine Trento.
WWF Švica praznuje 50 let
WWF Švica praznuje 50 let
Ena največjih naravovarstvenih organizacij na svetu bo letos praznovala svojo petdesetletnico. Ustanovljena leta 1961, bosta WWF in njegovo švicarsko predstavništvo, sicer član CIPRE, letošnje leto obeležila s številnimi prireditvami. Tako so v narodnem muzeju v Zürichu postavili posebno razstavo o zgodovini World Wide Fund For Nature, od aprila pa se bodo po celotni Švici zvrstili še koncerti za otroke.
Pravkar izšlo: o mentaliteti gornikov
Pravkar izšlo: o mentaliteti gornikov
Kako se topografija odraža na ljudeh v gorskih regijah? To se v svoji knjigi "Tretja dimenzija - primerjalna zgodovina gora v novem veku" sprašuje profesor švicarske zgodovine Jon Mathieu.
Idrija je Alpsko mesto leta 2011
Idrija je Alpsko mesto leta 2011
Naziv, ki simbolizira usmerjenost v trajnostni razvoj, je bil slovenskemu mestu podeljen tudi za njegova prizadevanja na področju varstva podnebja. Osrednja slovesnost ob prevzemu naziva Alpsko mesto leta je potekala 8. februarja 2011 v Idriji.
Vidra se vrača v Alpe
Vidra se vrača v Alpe
V Alpah se je ponovno začela širiti vidra. Za raziskovalce omenjeno dejstvo postavlja pred veliko uganko, saj doslej še niso uspeli ugotoviti, kako se je ta žival sploh začela vračati na alpsko območje. Dolgo časa je bila na karti razširjenosti vidre, ki spada v družino kun, velika bela lisa, ki je segala natančno čez alpsko območje. V Švici se je številčnost populacije kljub prepovedi lova tako zelo zmanjšala, da so vidro razglasili za izumrlo živalsko vrsto. Razlog za to so bile spremenjene habitatne razmere, k čemur sta prispevala npr. urejanje in izsuševanje vodotokov.
Graubünden in Južna Tirolska: skupaj zdravi
Graubünden in Južna Tirolska: skupaj zdravi
Švicarski kanton Graubünden in italijanska pokrajina Južna Tirolska sta se v okviru skupnega projekta INTERREG IV odločila poiskati strategijo, s katero bosta poskušala doseči kakovostnejše življenje prebivalcev: projekt Insieme sano - gemeinsam gesund (Skupaj zdravi) je namenjen osebam s slabšim socialnim položajem, predvsem starejši generaciji.
Bindingovo nagrado prejela Sur/CH in Krumbach/A
Bindingovo nagrado prejela Sur/CH in Krumbach/A
Fundacija Schatzinsel Alp Flix iz švicarske občine Sur v kantonu Graubünden in vorarlberška občina Krumbach sta konec novembra prejeli Bindingovo nagrado, vsakokrat v višini 10.000 CHF, ki se podeljuje za dosežke v varstvu narave in okolja. Omrežje občin je projekta finančno podprlo v letih 2006 - 2009 v okviru projekta DYNALP², zato ga je podelitev nagrade še posebno razveselila - obema iskrene čestitke!
Regija Južna Koroška - Karavanke prejela nagrado na področju mobilnosti
Regija Južna Koroška - Karavanke prejela nagrado na področju mobilnosti
Regija Južna Koroška - Karavanke je dobitnica nagrade za mobilnost 2010. Regija je projektna partnerica v transnacionalnem projektu programa INTERREG: ACCESS - izboljšanje dostopnosti ustanov in storitev splošnega interesa, katerega namen je vzpostavitev in delovanje decentralizirane mobilnostne storitvene službe z vključitvijo vseh nosilcev javnega prometa v regiji.
Nove ideje o trajnostnem razvoju občin in turizma v Nemčiji
Nove ideje o trajnostnem razvoju občin in turizma v Nemčiji
Ob koncu projekta Oblikovati prihodnost Alp - povezovati alpske občine, ki so ga izvajali v nemškem delu "Povezanosti v Alpah", so bile 29. novembra 2010 nemške članice in tudi druge zainteresirane občine povabljene na srečanje v Alpski muzej Nemške planinske zveze v Münchnu, kjer so osrednjo pozornost namenile prihodnosti alpskih občin v času demografskih sprememb.
Zloženka o ravnanju z naravnimi nesrečami
Zloženka o ravnanju z naravnimi nesrečami
Kar zadeva naravne nesreče, je odgovornost občin zelo velika, saj so kot primarna inštitucija pristojne za varstvo naravnih nesreč in varnost prebivalstva.
Družbeni kapital kot ključni dejavnik v trajnostni družbi
Družbeni kapital kot ključni dejavnik v trajnostni družbi
Konec septembra je v Dornbirnu/A potekal 6. avstrijski vrh o Agendi 21. z naslovom Naše razkošje - trajnost in družbeni kapital. Sledil mu je Svetovni forum za družbeni kapital (Social Capital World Forum).
Bindingova nagrada 2010 za največji čezmejni naravovarstveni projekt
Bindingova nagrada 2010 za največji čezmejni naravovarstveni projekt
19. novembra so v Vaduzu v Lihtenštajnu že petindvajsetič zapored podelili Bindingove nagrade za dosežke na področju varstva narave in okolja. Nagrado je tokrat prejel European Greenbelt/Zeleni pas Evrope. Gre za največji naravovarstveni projekt na svetu, katerega namen je ohraniti večinoma naravi prepuščena območja ob nekdanji "železni zavesi", ki se je vila skozi različne evropske države. Za ohranitev dragocenih naravnih zatočišč za rastline in živali je izjemnega pomena, da se varstvo narave izvaja na čezmejni ravni.
Naravne nesreče: nepreračunljivo tveganje za ceste in železnico?
Naravne nesreče: nepreračunljivo tveganje za ceste in železnico?
Plazovi, drobirski tokovi in padajoče kamenje so vedno znova razlog za zapore cest in poškodovane železniške tire. Projekt PARAmount, ki poteka v okviru evropskega programa "Alpine space", bo poskušal zapolniti vrzel med družbenimi zahtevami po prometnicah in pogoji, ki jih postavlja narava.
Mednarodni dan gora 2010
Mednarodni dan gora 2010
Mednarodni dan gora, ki je 11. decembra, bo letos posvečen manjšinam in domorodnim ljudstvom. Etnična skupina, ki je zanimiva za Alpe, so prebivalci, znani pod imenom Walser, od katerih izvira obsežno znanje o življenju na območju Alp.
MontagnaLibri išče knjige o gorah
MontagnaLibri išče knjige o gorah
Priprave na mednarodni sejem knjig z gorsko tematiko MontagnaLibri 2011 so že v polnem teku. Avtorji in izdajatelji lahko pošljejo svoje knjige, časopise ali študije, ki so jih objavili v letih 2007-2010.
Herisau/CH: Umetnost in energijska učinkovitost
Herisau/CH: Umetnost in energijska učinkovitost
"Energijsko mesto" Herisau prispeva vsako leto 30.000 CHF za finančno pomoč investicijam, npr. uporabi sončnih kolektorjev, ki prispevajo k boljši energijski bilanci lastnikov hiš. Kot je pojasnil Hansjörg Blaser, vodja občinskega oddelka za varstvo okolja, "se približno tretjina sredstev steka v akcije, ki so namenjene širšemu prebivalstvu."
Pravne ovire za ekološka omrežja
Pravne ovire za ekološka omrežja
Udeleženci delavnice v okviru projekta Econnect, ki je bila posvečena problematiki pravnih ovir pri vzpostavljanju ekoloških omrežij v alpskem prostoru, so ugotovili, da obstaja dovolj pravnih predpisov, na podlagi katerih je uresničitev ekoloških omrežij izvedljiva. Številne odgovorne osebe zakonskih podlag pogosto ne poznajo ali pa jih poznajo v nezadostni meri.
Publikacija o izzivih gorskih območij
Publikacija o izzivih gorskih območij
Inštitut za raziskovanje gora Univerze v Innsbrucku/A je pred kratkim v angleškem jeziku izdal knjigo o ljudeh in okolju v gorskih regijah "Challenges for Mountain Regions - Tackling Complexity". Poleg Alp so v knjigi obravnavana tudi območja Andov in Patagonije.
Pasivne hiše: vstopite in si oglejte!
Pasivne hiše: vstopite in si oglejte!
V drugi polovici novembra bodo potekali dnevi pasivnih hiš in hiš standarda Minenergie P, kar bo lepa priložnost, da se bodo investitorji in vsi, ki se zanimajo za tovrstno gradnjo, lahko iz prve roke seznanili s prednostmi energijsko učinkovite gradnje: lastniki pasivnih in drugih energijskovarčnih hiš v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, Lihtenštajnu in Švici vabijo k ogledu svojih bivališč.
Pohodniška pot za Alpsko konvencijo
Pohodniška pot za Alpsko konvencijo
Goro Košuto, ki leži na slovensko-avstrijski meji, bo odslej mogoče obhoditi po novi krožni poti Alpske konvencije, ki so jo ob podpori Stalnega sekretariata Alpske konvencije, občin Zell-Sele/A in Tržič/SI ter avstrijskega in slovenskega okoljskega ministrstva uredila planinska društva iz obeh držav.
Zid na pločniku: protest proti drobitvi življenjskih prostorov
Zid na pločniku: protest proti drobitvi življenjskih prostorov
Danes, 20. oktobra, visoki zidovi, sočasno postavljeni na izbranih ulicah v Ljubljani, Zürichu/CH, na Dunaju/A, v Münchnu/D, Milanu/I ter Lyonu/F, pešcem zapirajo pot. Ljudje tako lahko vidijo in občutijo, kaj se vsak dan dogaja živalim, ki jim ceste in naselja sekajo selitvene poti. Zidovi v šestih alpskih mestih so postavljeni v okviru medijske akcije "The Wall", ki jo pripravljajo organizacije WWF, CIPRA, ALPARC in ISCAR v okviru Iniciative za ekološki kontinuum.
Evropska gorska območja: v središču zanimanja so v prihodnost usmerjeni projekti
Evropska gorska območja: v središču zanimanja so v prihodnost usmerjeni projekti
Sredi septembra se je v Lillehammerju na Norveškem zbralo okoli 350 strokovnjakov in drugih zainteresiranih udeležencev iz 23 držav ter razpravljalo o izvajanju inovativnih projektov na evropskih gorskih območjih. V evropskih gorah se že danes izvajajo številni v prihodnost usmerjeni projekti, ta potencial pa bi bilo treba bolje izkoristiti in ga še povečati, se glasi eden od sklepov konference.
Peticija in pohod za zaščito jezera Cavazzo/I
Peticija in pohod za zaščito jezera Cavazzo/I
10. oktobra 2010 se je na obali jezera Cavazzo v pokrajini Furlanija - Julijska krajina na robu italijanskega alpskega predgorja zbralo več tisoč ljudi, ki so s svojim zborovanjem in sprehodom, ki je temu sledil, želeli javnost opozoriti na nujnost ohranitve jezera.
O pravi vrednosti naših gora
O pravi vrednosti naših gora
Evropska agencija za okolje je izdala novo publikacijo "Evropska ekološkra hrbtenica; prepoznajmo pravo vrednost naših gora", ki prinaša celovito analizo števila prebivalstva, ekosistemov, hidroloških ciklov, rabe tal in izvajanja politike na gorskih območjih.