Novice
SuperAlp!3 - odkrivanje vodnih virov na poti prek Alp
Predstavniki Stalnega sekretariata Alpske konvencije so s skupino medijskih ustvarjalcev s Kitajske, iz Rusije in alpskih držav v okviru projekta SuperAlp! deset dni potovali po Alpah in tako želeli pokazati, da se je v Alpah in preko Alp mogoč e premikati s trajnostnimi prevoznimi sredstvi, ki so na tem območ ju redno na voljo.
Transalpin - interaktivna igra za simulacijo prometa in mobilnosti v Alpah
Namen igre je predvsem mlade igralce seznaniti z Alpsko konvencijo in njenim protokolom Promet ter jim razkriti povezanost med prometom v Alpah in posledicami za življenje vsakega od nas.
Izjava o gradnji brennerskega predora
Sredi letošnjega maja so v Rimu prometni ministri Avstrije, Italije in Nemčije skupaj s predstavniki prizadetih regij podpisali nezavezujočo izjavo o nameri za realizacijo projekta železniška os Berlin-Palermo.
V Logarski dolini prva javna polnilna točka za električne avtomobile
V nedeljo, 24. maja 2009, je bila v okviru Dneva solarne mobilnosti odprta prva javna polnilna tocka za elektricne avtomobile.
Preverjanje izvedljivosti alpske tranzitne borze na evropski ravni
Prometni ministri Švice, Avstrije, Italije, Nemčije, Francije in Slovenije so naročili izdelavo poglobljene analize o uvedbi alpske tranzitne borze. Na ministrskem srečanju na Dunaju so poseben odbor pooblastili, da pojasni pogoje za izvajanje treh sistemov upravljanja prometa: alpske tranzitne borze, sistema trgovanja z emisijskimi pravicami in sistema Toll plus.
Predhodni projekt za železniško progo ob Ženevskem jezeru
Opuščena proga naj bi začela ponovno obratovati. Francoska regija Rona-Alpe, zveza francoskih občin Chablais SIAC in švicarski kanton Valais so pripravili predhodni projekt, v okviru katerega naj bi ponovno začela obratovati sedaj opuščena 18-kilometrska železniška proga med francoskim Evianom in švicarskim St. Gingolphom ob južni obali Ženevskega jezera.
Transevropske prometne mreže na preskusu
Evropska komisija pripravlja nov zakon o evropski prometni politiki. V ta namen je predložila zeleno knjigo, ki vsebuje pregled stanja evropskih prometnih mrež (TEN-T) in je namenjena javnemu posvetu.
Predor Fréjus: več varnosti ali več prometa?
Konec razpisnega kroga 28. aprila letos in s tem povezane gradbene pogodbe v vrednosti 130 mio. EUR so ponovno sprožile razprave o prihodnosti novega predora Fréjus in odprle splošna vprašanja o prečenju Alp z motornimi vozili.
Evropski parlament dal soglasje k ratifikaciji prometnega protokola
Evropski parlament je konec aprila letos podelil soglasje k ratifikaciji prometnega protokola Alpske konvencije in se s tem zavzel za prestrukturiranje evropske prometne politike v dobro okolju in človeku prijaznega prometa in za varstvo alpskega sveta.
Nova publikacija: promet in okolje v Sloveniji
Agencija RS za okolje je izdala priročnik dr. Aljaža Plevnika, raziskovalca z Urbanističnega inštituta RS: Korak naprej v ravnanju z okoljem: tematsko poročilo o vplivu prometa na okolje.
Omilitev zakonskih predpisov o zračni plovbi na Južnem Tirolskem vznemirila varstvenike okolja in narave
Razširitev zakona o zračni plovbi (Deželni ur. l. št. 15/1997) za nov odstavek je južnotirolska krovna organizacija za varstvo narave in okolja označila kot skrajno zaskrbljujoče dejstvo.
Evrovinjeta III - internalizacija zunanjih stroškov napreduje počasi
Evropski parlament in Svet ministrov Evropske unije bosta razpravljala v prvem branju o reviziji besedila "direktive o evrovinjetah", ki je zakonska podlaga za cestne pristojbine za težka tovorna vozila. Komisija EU je predlog predložila poleti 2008, odbor EU za promet pa je o njem odločal 11. februarja 2009.
20 let Alpske pobude
Društvo Alpska pobuda si že dve desetletji prizadeva za zmanjšanje tovornega prometa prek švicarskih Alp in zunaj njih ter za izvajanje ustavnega člena o varstvu Alp, ki so ga švicarski prebivalci sprejeli leta 1994.
Monte Rosa-Walser: Express zahteva po mednarodni obravnavi projekta
Projekt Walser Express predvideva gradnjo podzemne dvotirne proge, ki bi povezovala Macugnago/I v dolini Anzasca s Schwarzberghornom na švicarski strani pogorja Monte Rose. Letno naj bi tako prepeljali 400.000 turistov na ledeniški del pogorja Monte Rose.
Evrovinjeta III: CIPRA zahteva razbremenitev za Alpe
Trenutno čaka na obravnavo v evropskem parlamentu in nato še ministrskem svetu novela direktive EU o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila (evrovinjeta III), ki bo državam članicam med drugim omogočila, da v cestnine in uporabnine vključijo tudi okoljske stroške in stroške zdravja.
Finančna podpora dežele Piemont za vožnjo z vlakom na relaciji Domodossola-Brig
Odločitev italijanskih državnih železnic, da ukine različne železniške proge med Italijo in Švico, denimo na relaciji Domodossola/I in Brig/CH, je postala problematična zlasti za dnevne migrante iz Italije, ki delajo v Valaisu.
Vedno več tovornih vozil čez Švico
Rast čezalpskega prometa tovornih vozil na območju švicarske države se je nadaljevala tudi v letu 2008.
Še hitreje iz Münchna v Milano
Železniška proga na relaciji München/D - Zürich/CH bo na odseku med Geltendorfom/D in Lindauom/D elektrificirana do leta 2015, na njej pa bodo vozili vlaki z nagibno tehniko.
Alpska konvencija: Komisija EU namerava ratificirati prometni protokol
Komisija EU je 23. decembra 2008 je Svetu predlagala ratifikacijo prometnega protokola Alpske konvencije. Prva pogajanja o izdelavi prometnega protokola so se začela že 1990 in to pred podpisom Alpske konvencije.
Švicarski ne "megatovornjakom"
Okoljske organizacije so pred kratkim začele kampanjo proti uvajanju t.i. megatovornjakov, imenovanih tudi gigalinerji, na švicarske ceste, negativen odgovor pa je že prišel tudi z vladne strani.
Počitnice brez avtomobila
"Potujmo sproščeno po švicarskih gorah" se glasi slogan projekta Počitnice brez avtomobila. WWF Švica, Švicarski prometni klub in turistična strokovna šola iz Valaisa, ki projekt usklajujejo, so že izbrali štiri pilotne destinacije: to so Lenk, Braunwald, Ägerital-Sattel in Narodni park Engadin.
Alpine Crossing
Med 19. in 30. januarjem 2009 bo združenje Alpine Pearls/Alpski biseri za predstavnike medijev organiziralo trajnostno mobilno zimsko potovanje po "alpskih biserih".
ACCESS: za boljšo oskrbo s storitvami javnega pomena
Konec oktobra se je v Genovi v Italiji začel mednarodni projekt ACCESS, ki si bo z organizacijskimi inovacijami prizadeval izboljšati obstoječo mrežo javnih komunalnih storitev v gorskih regijah.
Projekti gradnje cest med Italijo in Francijo
Italija in Francija sta že leta 2005 sklenili, da bosta zgradili nov predor pod gorskim prelazom Tenda, ki razmejuje Ligurijske in Primorske Alpe. Obstoječi predor je potreben obnove in odločno premajhen.
Obseg tovornega prometa prek brennerskega prelaza še naprej narašča
Poročilo o prometu na Tirolskem za leto 2007, ki je izšlo pred kratkim, med drugim ugotavlja, da se je na brennerskem prelazu tranzitni cestni tovorni promet povečal za 5 %.
Letošnjo nagrado VCÖ za mobilnost prejeli Alpski biseri
Avstrijski prometni klub (VCÖ) je letošnjo nagrado za mobilnost podelil turistični mreži Alpski biseri/Alpine Pearls, katerega poglavitni cilj je prav trajnostna mobilnost na območju Alp.
Akcijski načrt za Brenner 2008-2020 bo pripravljen do konca leta
30. septembra 2008 so predstavniki petih regij Bavarske/D, Tirolske/A, Južne Tirolske/I, Trentina/I in Verone/I na enem od skupnih srečanj ponovno poudarili, da želijo skupaj pospešiti gradnjo brennerske železniške osi.
Švica: z majhnimi koraki do Alpske tranzitne borze
V švicarskem parlamentu trenutno razpravljajo o problematiki čezalpskega tranzitnega prometa. Pred nekaj dnevi je namreč parlament pooblastil švicarsko vlado, da v dogovoru s sosednjimi državami ustanovi Alpsko tranzitno borzo (ATB).
Spletna portala o prometu in varčevanju z energijo
Od septembra dalje sta prebivalcem Južne Tirolske na voljo dva spletna portala, ki skrbita za interaktivno obveščanje o dveh pomembnih temah: prometu in varčevanju z energijo.
Vlaki, avtobusi, kočije in kolesa namesto osebnih vozil
Alpe vsako leto sprejmejo več kot 100 milijonov turistov, za dopustovanje jih 80?% izbere lastno osebno vozilo. Zaradi tako velikega števila obiskovalcev in posledičnih večplastnih negativnih učinkov, so pomembna turistična središča in občutljiva naravna območja neposredno prizadeta. V nekaterih alpskih zavarovanih območjih je nastala krizna situacija spodbudila pripravo različnih rešitev problema prometne obremenjenosti.