Novice
Načelo "onesnaževalec plača" po novem tudi za slovenske voznike
Slovenija je naredila prvi korak na področju zmanjševanja emisij iz osebnega prometa. 1. marca 2010 je začel veljati nov zakon o davku na motorna vozila, ki bo nakup novih avtomobilov obdavčil glede na to, koliko onesnažujejo: progresivna davčna lestvica predvideva najnižjo obdavčitev za vozila z najnižjimi izpusti CO2 in najvišjo obdavčitev za vozila z najvišjimi izpusti.
Spletne strani, zanimive za občine
Za občine, ki želijo izpolnjevati zahteve trajnostnega razvoja, sta mobilnost in fotovoltaika pomembni področji delovanja.
Nova zvezka o prometu in urejanju prostora iz zbirke compacts tudi na spletu
Od konca februarja so na spletu na voljo analize ukrepov varstva podnebja na področju prometa in urejanja prostora. Na www.cipra.org/sl/cc.alps/rezultati/compacts (de/en) sta objavljeni tudi obe osnovni poročili (compacts), in sicer v nemščini in angleščini.
Nova zvezka o prometu in urejanju prostora iz zbirke CIPRE compacts objavljena na spletu
Odslej so na spletu objavljene tudi analize sprejetih ukrepov varstva podnebja na področju prometa in urejanja prostora. Na www.cipra.org/sl/cc.alps/rezultati/compacts (sl/de/fr/it/en) sta namreč objavljena oba osnovna dokumenta (CIPRA compacts), ki si ju je mogoče tudi presneti: Promet v času podnebnih sprememb in Urejanje prostora v času podnebnih sprememb.
Učinkovitejše čezalpske povezave v javnem prevozu
Od srede decembra dalje se je čezalpska linijska mreža javnega prevoza razširila. Na območju tromeje (t. i. retijski trikotnik) sta bili s spremembo voznega reda decembra 2009 v javnem prevozu odstranjeni dve vrzel: iz Unterengadina/CH ter tudi prek linije Zernez/CH-Ofenpass/CH se lahko sedaj vsako uro odpeljemo v Mals na Južnem Tirolskem. Obstaja tudi nova čezalpska pot iz Züricha/CH prek švicarskih prelazov Albula in Bernina in krajev Tirano-Aprica-Edolo do Brescie/I.
Gradnja avtoceste Alemagna v Italiji spet na dnevnem redu
Kot poročajo italijanski mediji, nameravajo upravljavci avtocest v Venetu/I zgraditi novo čezalpsko cesto višjega razreda na ozemlju med obstoječima tranzitnima avtocestama, brennersko in tursko avtocesto. Omenjeni projekt je podoben projektu Alemagna, ki predvideva gradnjo avtoceste med Münchnom in Benetkami.
Vozne skupnosti za gorske športnike
Na novi francoski borzi za iskanje sopotnikov ( www.coriding.com/ (fr)) se lahko prijavijo zimski športniki, ki želijo na francoska smučišča in za vožnjo iščejo sopotnike. Za oddajo oglasov na portalu se mora zainteresirani najprej prijaviti, kar je zelo preprost postopek.
Bilanca takse na tovorni promet v odvisnosti od obremenitve v Švici
Devet let po uvedbi takse na tovorni promet v odvisnosti od obremenitve (LSVA) na švicarskih cestah je švicarski Zvezni urad za prostorski razvoj (ARE) opravil pregled trenutnega stanja. Poročilo z naslovom Pravično in učinkovito - takse na tovorni promet v odvisnosti od obremenitve (LSVA) v Švici je namreč pokazala, da se je zaradi je uvedbe LSVA in višjih omejitev na 40 ton tovornjake in vlačilce občutno povečala učinkovitost prevoza s težkimi tovornimi vozili. Odstotkovni delež železniškega tovornega prometa se ni bistveno spremenil kljub višjim stroškom prevoza v cestnem tovornem prometu.
Piemont - Ligurija: gradnja avtoceste proti poslabšanju razmer v javnem prometu
V Italiji je gradnja avtoceste, ki naj bi povezala jug Piemonta z ligurijsko obalo, že leta splošno znan načrt. Za projekt obstajajo različne trase in ena od njih - stroški gradnje so tukaj ocenjeni na 6 mrd. evrov - je bila predstavljena na nedavnem posvetu: obsega 119 km avtoceste, od katerih bi 77 km potekalo skozi predore, 23 km pa po mostovih.
Skupno oblikovanje kolesarske strategije v Ljubljani
V Ljubljani se trenutno oblikuje celovita kolesarska strategija, katere cilj je, da Ljubljana postane eno najbolj kolesarju prijaznih mest v Evropi. V procesu priprave lahko enakopravno sodeluje vsak. Pripravo strategije vodi Mestna občina Ljubljana, pri njej pa že sodelujejo številne strokovne in prometne inštitucije, razna društva, ponudniki koles in opreme ter drugi.
Bazni predor Lötschberg ni izpolnil cilja preusmeritve prometa
Bazni predor Lötschberg, ki so ga odprli leta 2007, na preusmeritev tovornega prometa s ceste na železnico nima nobenega pomembnejšega učinka. Potniški promet se je povečal in s tem so se zmanjšale kapacitete tovornega prometa. Prednostni cilj gradnje baznega predora Lötschberg, tj. preusmeriti težki tovorni promet na železnico, ni bil dosežen. Proga je pri dnevnih migrantih zelo priljubljena. Ta dejstva je švicarska vlada pred kratkim objavila v četrtem poročilu o preusmerjanju prometa.
Se bo z motornimi vozili mogoče že kmalu voziti vsepovsod?
Vožnja motornih vozil zunaj označenih javnih državnih, departmajskih in občinskih cest je v Franciji prepovedana, to pa se bo sedaj spremenilo z novim predlogom zakona.
Javni promet v primežu varčevanja
V Avstriji in Švici uvajajo varčevalne ukrepe v javnem prometu: v številnih krajih naj bi v kratkem ukinili nekatere železniške in avtobusne proge in tako nadomestili izgubo prihodka. Švicarska vlada je na začetku novembra sprejela varčevalni program za obdobje 2011-2013 v višini 1,5 mrd. CHF letno. Zvezni urad za promet meni, da je treba v prometu letno privarčevati povprečno 300 mio.
Mednarodna razprava o helikopterskih poletih na območju Alp
Mountain Wilderness Francija, francoski alpski klub FFCAM in CIPRA Francija vabijo vse zainteresirane, da sodelujejo v razpravi o helikopterskih poletih na območju Alp, ki bo 9. decembra v Chambéryju/F.
Doživljajske revije o kulturnih poteh v Švici
Via Storia - center za zgodovino prometa bo konec novembra 2009 objavil sedmo številko doživljajske revije Kulturne poti v Švici, ki predstavlja zgodovinske prometne poti v zahodni Švici, kot sta Via Francigena ali Via Cook od Ženeve, Chamonixa/F, Martignyja, ki vodi prek prelaza Gemmipass v regiji Berner Oberland in vodi naprej proti Luzernu. Publikacija izhaja v nemškem in francoskem jeziku.
Odločilna vloga prometa pri podnebnih spremembah - Zadnji žebelj v krsto podnebne politike
Prometni sektor je glavni krivec, da cilji zmanjšanja emisij toplogrednih plinov niso doseženi. Brez celovitih ukrepov pa se bodo emisije, ki jih povzroča promet, celo povečale.
Tovorni promet med Italijo in Francijo v upadanju
Italija in Francija sta pred kratkim podpisali sporazum o mednarodnem kombiniranem prometu (potujoča avtocesta), na podlagi katerega naj bi 100.000 tovornih vozil preusmerili s ceste na železnico. Sočasno je italijansko društvo Pro Natura Piemonte opravilo analizo podatkov, ki jih je o tovornem prometu na območju Alp objavil Švicarski zvezni urad za transport: leta 2008 je obseg francosko-italijanskega železniškega tovornega prometa, ki poteka prek Col du Fréjus, upadel na 4,8 mio. ton, potem ko je bil leto pred tem dosegel svoj vrh (10 mio).
Mobilno - z veseljem, a tudi trajnostno!
Danes pomeni mobilnost ravno toliko kot kakovostno življenje! Iz enega v drug kraj je treba prispeti hitro, udobno, neovirano, kolikor je le mogoce. Žal se pri tem mnogi raje usedejo v lasten avtomobil in ne za vožnjo z vlakom skupaj z drugimi ali celo za kolo in lastne noge.
Zelena luč za projekt iMONITRAF!
Nadaljevalni projekt MONITRAF, ki se izvaja v okviru programa INTERREG III B, je bil pred kratkim vključen v INTERREG IV B in bo trajal naslednje triletno obdobje.
Predori sistema NEAT so potrebni, a ne zadostujejo!
Nedavno objavljena študija Alpske pobude je pokazala, da bo brez dodatno sprejetih ukrepov z odprtjem novega železniškega predora pod Gotthardom leta 2017 s cest na železnico preusmerjeno največ 2,5 odstotka tovora. Bazni predor pod Gotthardom bo sicer skrajšal pot in č as prevoza prek Alp, zmanjšal bo tudi prevozne stroške, vendar to ne bo zadostovalo, da bi se pretežni del tovornega prometa preusmeril na železnico.
Prominenca osvojila Veliki Klek na električ nih kolesih
Na povabilo avstrijskega okoljskega ministra Berlakovicha so v ponedeljek, 24. avgusta 2009, kraljevo etapo na visokogorski alpski cesti, ki pelje na Veliki Klek/Grossglockner, v okviru avstrijske krožne kolesarske poti na električ nih kolesih prevozile znane osebe javnega življenja, med drugim politiki, gospodarstveniki, novinarji in športniki.
Izšli so Vozni redi v Julijskih Alpah
CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp, je izdala knjižico, v kateri so zbrani vsi vozni redi tako avtobusov kot vlakov za območ je Julijskih Alp.
CO2-NeuTrAlp: zmanjševanje emisij CO2 in alternativne tehnologije v prometu
V začetku septembra 2008 se je pričelo izvajanje projekta "CO2-NeuTrAlp", ki poteka v okviru programa Območje Alp.
Bolzano: vmesni pregled dogajanja
Bolzano šest mesecev, odkar je prevzel naziv alpskega mesta leta, intenzivno izvaja različne dejavnosti, ki naj bi mu omogočile doseči zastavljeni cilj: tj. postati mesto z negativnim izpustom toplogrednih plinov.
Superalp3: po Vzhodnih Alpah s trajnostnimi prometnimi sredstvi
Od 18. do 28. junija letos so lahko udeleženci akcije SuperAlp! že tretjič zapored prečili Alpe s trajnostnimi prometnimi sredstvi: izbirali so med kolesi ali avtobusom ali pa so odšli kar peš.
Sonthofen: električna kolesa za javno rabo
Občina Sonthofen želi v sodelovanju z Allgäuer Überlandwerk (AÜW), občino Immenstadt, Uradom deželnega okraja Oberallgäu in podjetjem Citymanagement Kempten ustvariti lasten park koles na električni pogon.
Herisau spodbuja svoje prebivalce k trajnostni mobilnosti
20. junija 2009 je bil v švicarskem Herisauu dan mobilnosti, ki ga v središču tega mesta, kjer različni ponudniki javnosti predstavljajo okolju prijazne oblike mobilnosti, organizirajo že od leta 2004 dalje.
Spet bo zagorelo
Okoljevarstvena akcija Ogenj v Alpah bo letos potekala v znamenju gesla No Mega Trucks in tako prispevala k prepovedi mega tovornjakov.
Nove publikacije o prometu na območ ju Alp
S pomoč jo Evropske akademije Bolzano (EURAC) in italijanskega ministrstva za okolje so pred kratkim izšle tri nove publikacije, ki prinašajo izsledke najnovejših raziskovalnih pobud na področ ju prometa v gorskih regijah.
Prva ocena dejavnosti smuč arske šole z vidika bilance CO2
Prvič doslej je bila opravljena ocena ene od francoskih smuč arskih šol oziroma njenih dejavnosti z vidika bilance CO2. Lastnik šole Stephane Lagarde je v sodelovanju z Mountain Riders za svojo šolo écOrider iz Chamonixa/F izrač unal interne in eksterne emisije toplogrednih plinov.