Novice
Usodna napaka zglednega učenca
Hitra cesta S 36/S 37: avstrijsko politično samouničenje - "Novih avtocest v Alpah ne bo!" je nekoč zahtevala Avstrija. Danes alpska država sama pripravlja milijardni projekt gradnje hitre ceste S 36/S 37, ki je v nasprotju z vsemi razumnimi načeli prometne politike. Kateri so interesi in vplivi, ki se skrivajo za megalomanskim projektom?
Megaprojekti - denar ali življenje?
Mondeno turistično naselje v švicarskem Andermattu, nova, že druga avtocesta med Ženevo in francoskim Annecyjem, olimpijske igre v Torinu... CIPRA se v novi številki tematske revije Alpe na odru sprašuje, kaj je pravzaprav namen takih megaprojektov: zakaj se sploh gradijo, kdo ima od njih korist, kaj je treba zaradi njihove uresničitve žrtvovati?
EU zmanjšala finančno pomoč za progo Lyon-Torino in brennerski predor
Evropska komisija je zmanjšala finančno pomoč za gradnjo italijansko-francoske železniške proge med Torinom in Lyonom kot tudi za južni odsek dovozne proge do brennerskega predora. Pičla finančna sredstva za razširitev infrastrukture bi bilo treba porabiti čim bolj smotrno, je prepričana Komisija, zato je tudi preverila financiranje in stanje del pri vseh 92 transevropskih prometnih projektih. Za progo Lyon-Torino so bila od skupne vsote 618 mio. odpovedana sredstva v višini 9,8 mio. evrov.
cc.alps kaže poti v trajnostno mobilnost v Alpah
V okviru projekta cc.alps se je CIPRA septembra intenzivneje posvetila trajnostni mobilnosti in prometu ter tako sodelovala pri organizaciji dveh dogodkov na to temo.
Umirjenost v živahni razpravi: Pascal Poblet, vodja projekta PDE "Ko se peljemo z avtobusom ali s kolesom, se umirimo"
Podjetje STMicroelectronics/ST-Ericsson iz Grenobla (F) si s projektom, ki zaposlene spodbuja, da se namesto avtomobila odločijo za uporabo alternativnih vrst prevoza, prizadeva za mobilnost, ki bi bila prijazna do okolja in podnebja. Podjetje je v okviru natečaja cc.alps za pobudo prejelo denarno nagrado v višini 10.000 evrov. Pascale Poblet, vodja projekta načrta za prevoz na delo (PDE: Plan de Déplacement Entreprise), pojasnjuje, zakaj se zaposleni zdaj bolje počutijo in zakaj projekt dobro vpliva tudi na proračun podjetja.
Francija poskusno uvedla organizirano skupno uporabo vozil
Na relaciji Vercors-Plateau in Grenoble se vsak dan vozi več kot 4500 osebnih vozil, najpogosteje pa sedi v vozilu ena sama oseba. Departma Isère je zato vzpostavil é.covoiturage, spletni portal skupne uporabe avtomobilov, kjer lahko stike med seboj navezujejo tako vozniki kot njihovi sopotniki, ki imajo isti cilj potovanja.
Francija poskusno uvedla organizirane skupne vožnje
Novost v Franciji: prek spletne platforme é.covoiturage, ki jo je vzpostavil Generalni svet departmaja Isère se lahko odslej med seboj brez težav povežejo vozniki in njihovi sopotniki, ki imajo isti cilj potovanja. Avtomobili ne bodo več vozili na pol prazni in marsikomu bo vožnja prihranjena. Poskusna uvedba organiziranih skupnih voženj se izvaja na relaciji Vercors-Plateau in Grenoble.
Mobilno v prihodnost!
Zadnji konec tedna v septembru je v Bellunu/I okoli sto udeležencev iz šestih alpskih držav razpravljalo o izzivih, možnostih in priložnostih za uveljavitev podnebno nevtralne mobilnosti v alpskih mestih. Skupaj s strokovnjaki in politiki so se razdelili v delovne skupine in se posvetili konceptom mobilnosti znotraj urbanih območij oziroma med mesti in podeželjem.
Semmering/A: peticija proti gradnji železniškega predora
S peticijo je avstrijska nevladna organizacija Alliance For Nature pozvala spodnjeavstrijski in štajerski deželni zbor, naj zavrneta gradnjo semmerinškega baznega predora. "Gradnja novega predora bo semmerinško železniško progo in njeno okolico, ki je na Unescovem seznamu spomenikov svetovne dediščine, močno prizadela," pojasnjuje Christian Schuhböck iz Alliance For Nature.
Ohranjanje dobrega sosedstva med Južno Tirolsko/I in Trentinom/I
Prebivalci Južne Tirolske in Trentina lahko odslej sosednjo provinco spoznavajo ob koncih tedna, praznikih in v predprazničnih dneh in pri tem brezplačno uporabljajo avtobuse in vlake.
Italija: protesti proti gradnji avtoceste prek Dolomitov
Zaradi načrtovanega podaljšanja avtoceste na relaciji Benetke/I-München/D so se prejšnji teden zvrstili protesti predstavnikov okoljskih organizacij, društev in javne uprave. Okoli 20 kilometrov dolga trasa, ki naj bi potekala po italijanski pokrajini Cadore ali Karnijski dolini, pomeni neposredno kršitev protokolov Alpske konvencije o prometu, turizmu in varstvu pokrajine. Cesta bi uničila prodnato strugo reke Piave in prodrla do "območij narave, pomembnih za skupnost" in "posebnih varstvenih območij", na katerih je biotska raznovrstnost še posebno občutljiva, pojasnjujejo kritiki načrtovanega projekta.
Okoljevarstveniki izrazili skrb nad slovensko prometno politiko
Okoljske organizacije, združene v Koaliciji za trajnostno prometno politiko, so slovenskemu prometnemu ministru Vlačiču predale sveženj predlogov za trajnostno mobilnost oz. t.i. Teze za trajnostno prometno politiko. Z njim vladi predlagajo bolj enakovredno obravnavo vseh oblik mobilnosti, omejevanje prehoda tovornega prometa preko Slovenije v okviru smernice Eurovignette ter njegov prenos na železnico, upravljanje prometnih tokov na okolju in družbi bolj prijazen način, učinkovit in kakovosten javni potniški promet ter redno spremljanje okoljskih posledic prometa.
Brennerska os: z e-mobilnostjo še bolj zelena
Tirolska/A in Južna Tirolska/I nameravata na brennerski osi kot alternativno obliko mobilnosti ponuditi vozila na električni pogon. Brenner naj bi z vzpostavitvijo mreže okolju prijaznih bencinskih črpalk postal "zeleni koridor". Regiji sodelujeta pri pionirskem projektu e-mobilnosti, v okviru katerega bosta pripravili koncept razvoj e-mobilnosti in skupaj z gospodarskimi organizacijami in univerzami izdelali sistem menjave baterij.
Med Sisteronom in Grenoblom knjub vsemu brez avtoceste
Francoski minister za okolje, trajnostni razvoj in urejanje prostora Jean-Louis Borloo je nedavno potrdil namero francoske vlade za odložitev načrtovane gradnje novega odseka avtoceste A51 med francoskima mestoma Sisteron in Grenoble. V pismu Henriette Martinez, poslanki departmaja Visoke Alpe v francoskem parlamentu, je navedel razloge za tako odločitev: gradnja naj bi zašla v finančno, ekološko in gospodarsko slepo ulico, načrtovana trasa pa bi prešla narodni park Écrins ter druge okoljsko pomembne pokrajine, kot so le Trièves, le Gapençais in le Champsaur.
Spet več tranzitnega prometa
Zaradi gospodarske krize je bilo leta 2008 preko Alp prepeljano opazno manj tovora. Kot je zapisano v sporočilu za javnost švicarskega ministrstva za okolje, promet, energijo in komunikacije (UVEK), je v zadnjih dveh letih tako v cestnem kot tudi železniškem tovornem prometu prišlo do hitre rasti čezalpskega tranzitnega prometa. Delež železniškega tovornega prometa pa vendarle še vedno ne dosega ravni iz predkriznega obdobja.
S trajnostno mobilnostjo do alpskih kulinaričnih dobrot!
SuperAlp se že četrtič zapored odpravlja na popotovanje po Alpah. Osrednja naloga devetdnevne alpske karavane - ta se je letos začela 4. septembra, končala pa se bo 12. septembra - bo seznaniti javnost z možnostmi za prakticiranje mobilnosti s sredstvi javnega prevoza na območju Alp.
Slovenija: Prva trasa za elektrovozila
Kranjska Gora je postala pionir pri uvajanju električnih vozil. Na Gorenjskem so pred kratkim postavili pet električnih polnilnic, ki sestavljajo prvo povezano traso za električna vozila. Vozniki električnih avtomobilov, koles ali skuterjev lahko sedaj potujejo po celotni regiji in to brez strahu, da bi s praznim akumulatorjem ostali na cesti.
Na gorske vrhove s sredstvi javnega prevoza
Nova brošura za popotnike nudi informacije o možnih pohodnih poteh v masivu Écrins/F in napotke, kako te doseči s sredstvi javnega prevoza. Poleg avtobusnih voznih redov nudi brošura tudi informacije o prenočiščih, trajanju posameznih poti, in poteh, ki so primerne za bolj športne popotnike kot tudi o tistih, ki so primerne za družine.
Delavnica za trajnostno urbano mobilnost v Alpah
V okviru letošnjega tedna mobilnosti pripravlja CIPRA Slovenija v sodelovanju s CIPRO International, slovenskim minstrstvom za promet in ministsrstvom za okolje in prostor dvodnevno mednarodno delavnico z naslovom Mesta na poti k trajnostni mobilnosti.
Mednarodni posvet: Z mobilnostjo v prihodnost
24. septembra bo v Bellunu potekal mednarodni posvet društva Alpsko mesto leta z naslovom Z mobilnostjo v prihodnost - alpska mesta na poti do podnebno nevtralne mobilnosti.
Gorenjska ima prvo traso za električna vozila
Lastniki električnih vozil lahko sedaj obiščejo celotno Gorenjsko brez skrbi, da bi s praznim akumulatorjem ostali na cesti. V okviru projekta Gorenjsko EleKtrO potovanje je bilo namreč nameščenih pet polnilnic, ki zagotavljajo prvo traso za vozila na električni pogon v Sloveniji. Hkrati polnilna mesta omogočajo polnjenje tudi za električna kolesa in električne skuterje. Polnjenje bo zaenkrat brezplačno, saj država še nima urejenega zaračunavanja električne energije na polnilnih mestih.
DS alpskih dežel: resolucija proti prometu težkih tovornih vozil in za kulturni razvoj alpskega prostora
Na konferenci predsednikov vlad držav članic Delovne skupnosti alpskih dežel, ki je potekala sredi junija 2010, so se prisotni izrekli proti prometu težkih tovornjakov (gigaliner). Ob tej priložnosti so sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo zakonsko prepoved prometa težkih tovornjakov na nacionalnem ozemlju in v čezmejnem prometu.
Vozni redi v Julijskih Alpah
V sklopu svojih prizadevanj za trajnostno mobilnost je CIPRA Slovenija izdala knjižico z voznimi redi vlakov in avtobusov na območju Julijskih Alp. Namen knjižice je olajšati in s tem približati potovanja z javnimi prevoznimi sredstvi tako prebivalcem kakor tudi obiskovalcem Julijskih Alp.
Mobilni v prihodnost - alpska mesta v iskanju podnebju prijazne mobilnosti
Belluno/I bo 24. septembra 2010 prizorišče še posebno vročih razprav, saj se bodo mednarodni strokovnjaki in nosilci odločitev spoprijeli s prometno politiko alpskega prostora.
Zelena luč za "potujočo avtocesto" skozi železniški predor Mont Cenis
Francoski parlament je konec maja dal soglasje za ponovno odprtje t.i. Autoroute Ferroviaire Alpine, "železniške potujočoe avtoceste" na relaciji Aiton/F-Orbassano/I. 175 kilometrov dolg odsek, ki so ga za kratek čas poskusno odprli leta 2003, poteka skozi predor Mont Cenis, ki so ga prvič odprli leta 1871 in skozi katerega je zaradi njegovih gradbenih značilnosti možen zgolj prevoz vozil z nizko nakladalno ploščadjo.
Počitnice brez avtomobila: kdor prestopi, bo nagrajen!
Ägerital-Sattel, Braunwald, Engadin Scuol in Lenk-Simmental so štiri švicarske turistične destinacije, katerih delovanje je zgledno za druge regije: kot pilotne regije sodelujejo v nacionalnem projektu Počitnice brez avtomobila, katerega namen je turiste spodbujati k večji uporabi sredstev javnega prevoza namesto vožnji z osebnimi avtomobili.
Nov inštitut za raziskovanje tovornega prometa
Švicarsko društvo Alpska pobuda namerava preučevati tovorni promet, zato bo v Altdorfu/CH ustanovilo inštitut. Nova ustanova, ki se bo ukvarjala z raziskovanjem učinkovitega upravljanja prometa, naj bi tako zagotavljala znanstvene podlage za ukrepe zmanjševanja obsega tovornega prometa. To naj bi v prihodnje spodbudilo nastanek učinkovitih oblik prevoza. Stroški delovanja inštituta, ki je del spletne univerze Educatis, bodo do leta 2019 znašali 3,6 mio. švicarskih frankov.
Nova platforma za turizem s kolesi na električni pogon
Neprofitno društvo ExtraEnergy je sredi aprila vzpostavilo spletno platformo Turizem in e-kolesa, kjer si je mogoče na interaktivni karti ogledati ponudbo električnih koles in se seznaniti z drugimi informacijami, ki so lahko koristne pri načrtovanju počitnic.
Nagrada za mobilnost 2010 - prijavite se in zmagajte!
Za letošnjo nagrado za trajnostno mobilnost, ki jo je razpisal Avstrijski prometni klub (VCÖ), se lahko potegujejo zgledni projekti, katerih namen je zmanjšanje porabe energije v prometu in spodbujanje energijsko varčne mobilnosti. Razpis je namenjen projektom, ki so v fazi načrtovanja oziroma se že izvajajo, kot tudi idejnim projektom iz Avstrije in drugih držav.
Posledice gospodarske krize za tovorni promet v Švici
Upad obsega tranzitnega tovornega prometa v Švici leta 2009 je posledica gospodarske krize, je sredi marca sporočilo švicarsko ministrstvo za okolje, promet in komunikacije (UVEK). Še posebno velik je bil upad rasti v železniškem prometu zaradi vrste prevažanega blaga in znižanih cen v cestnem transportu.