Iskanje

Odgovorno ravnanje z gorskimi vodnimi viri

Gorski svet predstavlja edinstveno, a krhko naravno okolje, ki nudi življenjski prostor številnim redkim in endemičnim vrstam. Biodiverziteta je pestra, a obenem izjemno ranljiva. V tem okolju imamo številne vodne ekosisteme (reke, potoke, jezera, mokrišča in barja), ki pa imajo izredno nizko samočistilno sposobnost in so zelo občutljivi na spremembe. Na njihovo stanje neposredno vplivajo podnebne spremembe ter človeške aktivnosti.

Webinar - Glaciers explained: Science behind the melting ice

H2Opportunities

Voda je eden naših najdragocenejših in zaradi podnebne krize vse bolj ogroženih virov. Projekt »H2Opportunities – Opening dialogues on a sustainable Alpine water future« (H2Opportunities - odpiranje dialoga o trajnostni prihodnosti vode v Alpah) posreduje znanja in spodbuja dialog o pravičnem upravljanju z vodo.

H2Opportunities: Skupaj za trajnostno prihodnost alpskih voda

Voda je eden naših najdragocenejših in zaradi podnebne krize vse bolj ogroženih virov. Novi projekt CIPRA »H2Opportunities« si je za cilj zastavil širjenje znanja in spodbujanje dialoga o pravičnem upravljanju z vodo v Alpah.

Stališče: Vsaka kapljica šteje

Razpravljati, skupaj jesti in se smejati, oblikovati ideje, opredeliti probleme, odkrivati projekte in spoznavati navdihujoče ljudi: angažiranost je nalezljiva, menita Anna Mehrmann in Maya Mathias iz CIPRA International, ki sta poleti 2025 organizirali drugi Lihtenštajnski forum o prihodnosti Alp na temo vode.

Zakaj se ne smemo kopati v visokogorskih jezerih?

Daljinska pešpot Via Alpina, ki se vije skozi 8 evropskih držav, s skupno dolžino poti več kot 2000 km postaja vedno bolj priljubljena. Pot prečka tudi Slovenijo in vodi pohodnike mimo štirih (Dvojno jezero, Jezero v Ledvicah in Zeleno jezero) jezer v dolini Triglavskih jezer. V Sloveniji je skupno štirinajst visokogorskih jezer, ki vsa ležijo v prvem varstvenem območju Triglavskega narodnega parka. Za območje Triglavskega narodnega parka podatki spremljanja obiska kažejo, da je bilo v letu 2019 kar 3,5 miljona nočitev. Zaradi vse bolj vročih poletij številni obiskovalci zahajajo v višje ležeča območja, prav zato so v zadnjih letih visokogorska jezera v alpskem loku postala priljubljena kulisa za osvežitev in objave na družbenih omrežjih. Čeprav takšne lokacije v naravi vabijo s svojo privlačnostjo in mirom, pa strokovnjaki in naravovarstveniki opozarjajo, da ima kopanje v visokogorskih jezerih resne posledice.

Potovanje v srce ledenikov

Karavana ledenikov 2025 je obiskala osem ledenih velikanov v Italiji, Švici in Nemčiji. Zavzela se je za konkretne ukrepe za zaščito podnebja. Za mednarodno kampanjo stojijo Legambiente, CIPRA Italija in italijanski ledeniški odbor.

Alpska voda: kdo bo dobil zadnjo kapljo?

Podnebne spremembe, pozidava tal in onesnaževanje ogrožajo vode v Alpah. Na drugem Forumu o prihodnosti Alp, ki je potekal konec junija 2025 v Schaanu v Lihtenštajnu, je okoli 160 udeležencev_k iz različnih alpskih držav sodelovalo v razpravi o prihodnosti oskrbe z vodo.

Po ledenikih

Kako se narava in človek prilagajata Alpam brez ledenikov? To in druga vprašanja obravnava aktualna izdaja tematske revije Alpe na odru št. 112.

Ledeniki kot ogledalo družbe

Kulturna zgodovina ledenikov je izredno pestra. Njihovo fizično godovino kot podnebne kazalnike lahko na splošno zelo hitro povzamemo z močnim naraščanjem od 16. stoletja in stalnim upadanjem od leta 1850 naprej. Vendar pa se je pomen ledenih velikanov za nas ljudi samo v zadnjih štirih stoletjih večkrat temeljito spremenil.

O taljenju starih gotovosti

»Večni led« smo poznali kot uveljavljen izraz v geografiji in gorniški literaturi – veljal je tako za ledenike v Alpah kot za obe polarni območji Zemlje: Arktiko in Antarktiko. Leta 2025 postaja nepreklicno jasno, da lahko govorimo le še o preteklem in vedno bolj minljivem ledu. Posledično se talijo tudi politične gotovosti.

Evropski manifest za upravljanje ledenikov in z njimi povezanih virov

CIPRA Slovenija je ob Mednarodnem letu ledenikov podpisala Evropski manifest za upravljanje ledenikov in z njimi povezanih virov, ki so ga italijanske organizacije CAI, CIPRA Italija, CGI, EUMA in Legambiente v Milanu predstavile 20. marca letos. Manifest je podpisalo 60 podpisnikov, med njimi raziskovalne ustanove, zavarovana območja in nevladne organizacije.

H2O: dragocena, mogočna, redka

Voda je dragocena in je je vedno manj, tudi v Alpah. Kako podnebne spremembe spreminjajo oskrbo z vodo? Kdo odloča o razdelitvi tega dragocenega vira? In kako je z zdravjem naše pitne vode in vodnih teles kot habitatov? Razpravljajte z nami o trajnostnih rešitvah na drugem Lihtenštajnskem forumu o prihodnosti Alp „H2O: dragocena, mogočna, redka“ 27. in 28. junija 2025 v Schaanu.

Leto, posvečeno ledenikom

Leto 2025 je mednarodno leto ohranjanja ledenikov, ki se v Srednji Evropi še posebej hitro talijo. Ob prvem svetovnem dnevu ledenikov 21. marca organizacije iz Alp v manifestu pozivajo k večji zaščiti ledenikov.

H2O: dragocena, mogočna, redka

Voda je dragocena in je je vedno manj, tudi v Alpah. Kako podnebne spremembe spreminjajo oskrbo z vodo? Kdo odloča o razdelitvi tega dragocenega vira? In kako je z zdravjem naše pitne vode in vodnih teles kot habitatov? Razpravljajte z nami o trajnostnih rešitvah na drugem Lihtenštajnskem forumu o prihodnosti Alp „H2O: dragocena, mogočna, redka“ 27. in 28. junija 2025 v Schaanu.

Preveč vode, premalo vode: Ekskurzija v Dunajski gozd

Kako droni odkrivajo nezakonita kurišča? Kako se lahko naselja zaščitijo pred naslednjo poplavo? Kaj imajo skupnega gozdni požari in zemeljski plazovi? Odgovore na ta vprašanja so novembra 2024 v okviru projekta MultiBios iskali udeleženci_ke ekskurzije v biosferni rezervat Dunajski gozd.

Vabilo na delavnico: Krepitev kompetenc za zaposljivost na podeželju

Mladi med 16. - 30. letom, lepo vabljeni, da se udeležite brezplačne delavnice - Krepitev kompetenc za zaposljivost v zelenem sektorju na podeželju, ki jo bomo izvedli v ponedeljek, 25. 11. 2024, v Info točki Okoljskega centra na Trubarjevi 50 v Ljubljani.

Tilment znova v nevarnosti

Ena zadnjih naravnih rek v Alpah, Tilment, je ogrožena. Obsežna gradbena dela ogrožajo njen ekološko najbolj dragocen del. Po pozivu znanstvenikov_ic in raziskovalcev_k tudi državljani_ke in nevladne organizacije zahtevajo, da se ta dediščina ohrani za prihodnje generacije.

Zaskrbljujoče ugotovitve ledeniške karavane 2024

Da se alpski ledenik v Italiji umikajo izjemno hitro, z veliko zaskrbljenostjo ugotavljajo tudi udeleženci letošnje ledeniške karavane 2024, ki jo je v sodelovanju s CIPRO Italija in Italijanskim glaciološkim odborom (Comitato Glaciologico Italiano) organizirala okoljska organizacija Legambiente.

Bitka za alpsko vodo

Oživitev hidroenergetskega razcveta: pred 70 leti so številne alpske reke zajezili za elektrarne in pozidali dragocene visoke doline. Danes nove želje ogrožajo njihove ekološke funkcije. Spričo izginjanja ledenikov in vse večjih potreb po izkoriščanju se obeta bitka za razdelitev naravnih virov.

Na naravi temelječe rešitve in strukture njihovega upravljanja v alpskem prostoru

Zaradi globalnega izziva, ki ga prinašajo podnebne spremembe, in izgube biotske raznovrstnosti postaja koncept na naravi temelječih rešitev (NTR, angl. nature-based solutions – NBS) vse pomembnejši. Nemški Zvezni urad za okolje je zato podjetje ifuplan v vlogi vodilnega projektnega partnerja in CIPRO International pooblastil za pripravo poročila z naslovom Na naravi temelječe rešitve in strukture njihovega upravljanja v alpskem prostoru. Namen poročila je analizirati potenciale različnih rešitev, ki temeljijo na načelih delovanja naravnih sistemov, pri konkretnih posegih v alpski prostor kakor tudi raziskati mehanizme upravljanja, ki bodo zagotavljali njihovo učinkovito izvajanje. Na podlagi tega bo mogoče preveriti njihovo prenosljivost na druge alpske regije in oblikovati priporočila za uspešno delovanje na tem področju.

Novo življenje za vodotoke

Primeri iz različnih alpskih regij kažejo, zakaj je renaturacija potokov, barij in mokrišč pomembna in kako nam lahko pomaga pri spopadanju s podnebno krizo.

Uredba EU o obnovi narave dobila zeleno luč

Večina okoljskih ministrov in ministric EU je 17. junija 2024 potrdila zakonodajo o obnovi narave. Za potrebno večinsko podporo je bil tako rekoč v zadnji minuti ključen pogumen in daljnoviden glas avstrijske okoljske ministrice.

So planinske koče v Alpah prve žrtve podnebne krize?

Pomanjkanje vode, krušljive gore, nujne prenove – upravljanje planinskih postojank nikoli ni bilo enostavno, podnebna kriza pa je razmere še poslabšala. Avstrijska planinska zveza je že pozvala k pomoči in ukrepanju.

Podnebne izkušnje iz alpskega prostora

Kakšne občutke v nas sproža podnebna kriza? Sedem posameznikov iz različnih alpskih regij deli svoje izkušnje in razmišljanja.

Od toplotnih otokov do spužvastih mest

Lokaliziranje toplotnih otokov, ustvarjanje spužvastih mest, obveščanje ljudi in omogočanje sodelovanja pri sprejemanju odločitev: to so primeri dobrih praks za bolj zdrava mesta in občine v alpskem prostoru.

Taleči se ledeniki v zadnjih izdihljajih

Posledice podnebnih sprememb zaznamujejo ledenike že vrsto let, a najnovejši podatki alpskih držav razkrivajo kruto realnost: meritve, opravljene v letih 2022 in 2023, so potrdile, da se površina alpskih ledenikov dramatično zmanjšuje. Po besedah enega od članov raziskovalne skupine, ki deluje pri Avstrijski planinski zvezi, so razmere zastrašujoče.

Novi objekti za akumulacijo vode v Alpah za boj proti pomanjkanju vode

Pogoste suše in izrazito pomanjkanje vode v kmetijstvu so v Italiji spodbudile razpravo o gradnji novih objektov za akumulacijo vode, ki bi jih uporabljali za oskrbo prebivalstva s pitno vodo in proizvodnjo električne energije. Bojazen, da bodo rešitve, ki so za okolje sprejemljivejše, obstale na stranskem tiru, žal ostaja.

Po poplavah

Katero vlogo bi lahko pri obvladovanju podnebnih tveganj imeli biosferni rezervati, je bila osrednja tema mednarodne delavnice, ki je v okviru projekta MultiBios potekala aprila 2024 v Bad Kleinkirchheimu/A. Udeleženci delavnice so si ob tej priložnosti na terenu ogledali tudi posledice močnega deževja in poplav, ki so pred dvema letoma prizadele dolino Gegendtal.

Zbornik: Mikrofon podnebju 2023

V okviru mednarodnega raziskovalnega študentskega foruma Mikrofon podnebju: znanje in kompetence za odzivanje na podnebne spremembe: koliko vode bo še preteklo je nastal zbornik s povzetki predavanj.