Iskanje

Podeljena vorarlberška nagrada za lesno gradnjo

V začetku julija 2009 je društvo "vorarlberger holzbau_kunst" (pred tem: Skupnost za kakovostno lesno gradnjo Vorarlberg) že osmič zapored podelilo vorarlberško nagrado za lesno gradnjo.

Raziskovanje posledic podnebnih sprememb

Švicarski Zvezni urad za okolje (BAFU) in Švicarski inštitut za raziskovanje gozda, snega in pokrajine (WSL) sta začela izvajati program, v okviru katerega bosta raziskovala posledice podnebnih sprememb na gozd.

eco.mont - nova revija za raziskovanje zavarovanih območij

Pred kratkim je izšla prva številka nove revije eco.mont - Journal of protected mountain areas research, ki so jo začeli izdajati na pobudo Mreže zavarovanih območij v Alpah (ALPARC), Švicarske akademije naravoslovnih znanosti (ISCAR), Avstrijske akademije za znanost (ÖAW) in Univerze v Innsbrucku.

Volkovi v Franciji so ogroženi

Francoski odlok o pogojih za odstrel volka v l. 2009/2010 po preprič anju nevladne organizacije France Nature Environnement (FNE) preveč popušč a v škodo volku.

Vol čji brat se seli

Šakal, katerega prvotna domovina je bila Afrika, Azija in južna Evropa, je v zadnjih 25 letih svoj teritorij razširil proti zahodu.

NENA prejela potrditev za izbrano pot

Lihtenštajn predstavil koncept izrednega krmljenja navadnega jelena

Lihtenštajnski urad za gozd, naravo in pokrajino je pred kratkim izdal brošuro, v kateri predstavlja koncept izrednega krmljenja navadnega jelena.

Arhitekti sanjajo o lesu - Preizkušeni gradbeni material prerašča lastne okvirje

Sodobni gradnji z lesom, ki sega od enodružinskih hiš prek šolskih objektov do naselij ali šestnadstropnih stanovanjskih in pisarniških poslopij, tako rekoč niso postavljene nikakršne omejitve. Vse pomisleke, ki se porajajo zaradi zvočne ali požarne varnosti, statike ali odpornosti tovrstnih hiš, je mogoče z dokazi ovreči. Danes so pri pogovorih o leseni gradnji v ospredju kakovost, zanesljivost stroškov in trajnostni razvoj. Vsaj v Švici je tako.

Subvencije EU s povratno veljavo za Južno Tirolsko

Po dolgotrajnih pogajanjih v Bruslju je Evropska komisija Južni Tirolski končno le odobrila izplačilo premij za rabo lesa.

Nagrade za dosežke pri varstvu okolja in varovalnega gozda

Okoljska nagrada Južne Tirolske-Trentina v Italiji je razpisana do letošnjega 7. novembra. Zanjo se lahko potegujejo posamezniki in podjetja iz te regije.

Modifikacije alpskih rastlinskih združb

Francoska študija o 171 gozdnih rastlinah v regijah z zmernim podnebjem nazorno opisuje prilagajanje rastlinskega sveta podnebnim spremembam.

Povečana sečnja lesa na švicarskem gorskem območju

Količina lesa, ki so ga v Švici posekali leta 2007, znaša 5,7 mio. kubičnih metrov in je skoraj na ravni iz prejšnjega leta, seveda pa obstajajo velike razlike v trendu rabe med posameznimi regijami.

Sodelovanje pri regionalnem razvoju

V St. Gallnu v Švici bo 3. aprila 2008 potekala zadnja delavnica v okviru ciklusa "Širjenje znanja - povezovanje ljudi". Posvečena bo sodelovanju pri regionalnem razvoju.

Delavnica o sodelovanju med različnimi delovnimi področji

V St. Gallnu v Švici bo 3. aprila 2008 potekala zadnja delavnica v ovkiru projekta Prihodnost v Alpah, ki ga izvaja Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA).

Gozd in Kjotski protokol

Doseženi ponor CO2 švicarskih gozdov znaša komaj milijon ton CO2 letno in je tako manjši, kot se je domnevalo doslej.

Okrepiti varstvo gorskih gozdov

Ob zaključku projekta Network Mountain Forest (NMF), ki se je začel izvajati leta 2003 v okviru programa Interreg III C, je bil 29. 10. 2007 v nemškem mestu Lindau podpisan Memorandum o krepitvi varstva gorskih gozdov na območju Evrope.

Najstarejše drevo kantona Valais

Najstarejše drevo v Švici, morda tudi v celotnih Alpah, raste v kraju Obergesteln (kanton Valais). Votel macesen meri v obsegu 7,40 m, star pa je okoli 1500 let.

Mediteranski gozdovi so oslabeli zaradi požarov in vročine

Raziskovalci francoske ustanove za kmetijske in okoljske raziskave Cemagref menijo, da bo produktivnost mediteranskih gozdov v 21. stoletju dramatično padla.

Predlog za gospodarjenje z gozdovi, ki so v javni lasti

Ker nihče ne gospodari s 75 % italijanskih gozdov, mora Italija uvoziti precejšnje količine lesa. Nacionalni svet za kolektivno lastnino (Consulta nazionale per la proprietà collettiva) zato meni, da bi lahko 3 mio. ha gozdnih površin v javni lasti (tj. 10 % celotne površine italijanskih gozdov, zlasti na gorskih območjih) izkoristili za proizvodnjo, zato je tudi izdelal načrt za ponovno izkoriščanje italijanskih tal v kmetijske in gozdarske namene ter povečanje njihove vrednosti.

Sporazum za učinkovitejše vrednotenje italijanskih gozdov

V Italiji sta združenje podjetij lesne in pohištvene industrije Federlegno-Arredo ter zveza gorskih občin (UNCEM) podpisala sporazum, s katerim bo mogoče učinkoviteje vrednotiti gozdove, zlasti tiste tri četrtine italijanskih gozdov, s katerimi danes ne gospodarijo. S skupnimi akcijami naj bi les regionalnega izvora načrtno tržili za rabo v industriji in proizvodnji energije.

Mreže za izmenjavo znanja na gozdarskem področju

V švicarskem kraju Falera bo 14. in 15. junija 2007 potekala mednarodna konferenca z naslovom "Nove poti pri gospodarjenju z varovalnimi gozdovi".

Evropski dnevi gorskih gozdov

Francoska občina Les Gets bo 6. in 7. julija 2007 v okviru prireditve Billes de Bois, posvečene lesu iz gorskih gozdov, organizirala 2. evropske dneve gorskega gozda.

Gozdarski sektor znotraj regionalne politike

Dne 29. in 30. marca se je v švicarskem Brigu okoli 50 strokovnjakov, večinoma s področja gozdarstva, udeležilo dvodnevne delavnice na temo regionalne politike. Prireditve, ki je potekala v nemškem in francoskem jeziku in bila organizirana v okviru niza delavnic "Širjenje znanja - povezovanje ljudi", so se udeležili akterji iz Francije, Nemčije in Švice.

Od umetnosti lesene gradnje do zavitkov sena - Poleg naravnih virov sta največja zaklada Alp sposobnost in zavzetost ljudi.

Zaradi odseljevanja prebivalstva in nebrzdane rasti turizma lahko sicer stokamo in tarnamo in pri tem ne storimo ničesar. Lahko pa dokažemo, kako je mogoče tudi z lokalnimi viri zaslužiti denar in ustvariti stalna delovna mesta.

Gamsi spodbujajo pogozdovanje

Odkar je bil pred devetdesetimi leti ustanovljen Švicarski narodni park, zemljišča na območju parka niso več v kmetijski rabi.

Podeljena prva nagrada za ohranjanje alpskih varovalnih gozdov

Dne 19. januarja 2007 so v avstrijskem kraju Igls pri Innsbrucku podelili prvo nagrado za ohranjanje varovalnih gozdov v Alpah, ki je nastala na pobudo delovne skupnosti alpskih gozdarskih društev.

Podiplomski študijski program lesene gradnje za arhitekte

Visoka strokovna šola v Rosenheimu v Nemčiji načrtuje v sodelovanju z HSB iz švicarskega Biela izvedbo nadaljevalnega študija za arhitekte. V prihodnje se bodo lahko na Visoki strokovni šoli Rosenheim tudi arhitekti seznanili z različnimi možnostmi, ki jih daje sodobna in z ekološkega vidika dragocena lesena gradnja.

Alpski gozdovi so zelo občutljivi na podnebne spremembe

Kot je bilo ugotovljeno na Forumu za znanje 2006 v organizaciji Švicarskega inštituta za raziskovanje gozda, snega in krajine (WSL), so vplivi podnebnih sprememb na alpske gozdove opazni že danes

Največji gozdni rezervat v Švici bo v Graubündnu

V dolini Misox v kantonu Graubünden nastaja največji gozdni rezervat v Švici, katerega površina bo obsegala 15 kvadratnih kilometrov.

Izracunavanje varovalne funkcije gozdov za Švico

Švicarski Zvezni urad za okolje (BAFU) je s pomocjo racunalniških modelov izracunal, kje se lahko gozd zavaruje pred dolocenimi vrstami naravnih nesrec. Rezultati izracunov služijo kot podlaga za ucinkovito porazdelitev financnih sredstev pri negi varovalnih gozdov, pomagajo pa tudi pri izlocanju varovalnih gozdov po enotnih kriterijih.