Iskanje

Gorski gozd v času podnebnih sprememb

V Alpah so posledice podnebnih sprememb opazne tudi v gozdu. Na Južnem Tirolskem/I in Vzhodnem Tirolskem/A so letos zaznali intenzivno širjenje podlubnikov. Kar pa je videti kot popolno opustošenje, je lahko tudi priložnost.

Turistični tokovi pod nadzorom

Obiskovalcev gora je vse več, njihovi postanki pa so vse krajši. Vse to povzroča okoljske probleme in težave v prometu. Razmere na tem področju želijo zdaj spremeniti pilotne regije v Avstriji, Italiji, Nemčiji in Sloveniji, ki so v iztekajočem se projektu speciAlps2 sprejele prve ukrepe, s katerimi bodo lahko začele nadzorovati in usmerjati obisk v gorah.

Ideje iz Pinzgaua za Jelovico

Da bi se čim bolje soočali z izzivi ohranjanja naravne in kulturne dediščine na območju visoke kraške planote Jelovica uspešni, so predstavniki slovenskih partnerskih organizacij projekta JeloviZA v septembru 2022 obiskali avstrijski Pinzgau in navdih za svoje delovanje iskali v dobrih praksah, ki jih izvajajo v Narodnem parku Visoke Ture.

Ideje iz Pinzgaua za Jelovico

Da bi se čim bolje soočali z izzivi ohranjanja naravne in kulturne dediščine na območju visoke kraške planote Jelovica uspešni, so predstavniki slovenskih partnerskih organizacij projekta JeloviZA v septembru 2022 obiskali avstrijski Pinzgau in navdih za svoje delovanje iskali v dobrih praksah, ki jih izvajajo v Narodnem parku Visoke Ture.

[Napovedujemo] Študentski forum - Mikrofon podnebju: znanje in kompetence za odzivanje na podnebne spremembe: varstvo biodiverzitete in javno zdravje

V zadnjih letih se vse intenzivneje soočamo s posledicami podnebne krize. Prehod v podnebno nevtralno družbo je izziv in obenem tudi priložnost za ustvarjanje boljše prihodnosti za vse. Mlade želimo opolnomočiti in pripraviti na prihajajoče izzive, saj bodo kot bodoči odločevalci in strokovnjaki ustvarjali znanstveno, politično in družbeno podnebno pravično prihodnost.

Zelene skupnosti v italijanskih Alpah

Trajnostno upravljanje s stavbno dediščino, energetska učinkovitost, okolju prijazna mobilnost – kako na novo ovrednotiti gorska območja, kako zmanjšati prekomerno izkoriščanje naravnih virov? Prve zelene skupnosti, ustanovljene v Italiji, želijo dokazati, da so socialno sprejemljivi tudi taki ukrepi.

JeloviZA

Katere storitve zagotavlja narava v Alpah?

Planinski pašniki, ki nas oskrbujejo s pitno vodo in hrano, drevesa, ki ustvarjajo ugodno mikroklimo – alpska pokrajina deluje na nas zdravilno in pozitivno vpliva na naše počutje. Kolikšna je vrednost alpske narave in kaj vse v CIPRI International počnemo za njeno varstvo?

Vizija: Ponovna oživitev flore in favne

»Alpe so vozlišče mnogih akterjev, ki se bodo morali v prihodnje sporazumeti in preusmeriti na trajnostno delovanje.«

8. Poročilo o stanju Alp: Kakovost zraka v Alpah

Od zakladnice podzemnih naravnih virov do zakladnice znanja

Biotska raznovrstnost in kulturna pestrost, solidarnost, inovativne ideje, vztrajnost, pripravljenost za sodelovanje v dialogu in še mnogo več – Alpe so neverjetna zakladnica virov. Številni na prvi pogled niso prepoznavni kot taki, zato je vredno, da si jih ogledamo pobliže.

Skriti alpski zakladi

Odslužene smuči, odmrli les na gozdnih tleh, prostranstvo gora – vse to je pogosto del zakladnice nepričakovanih virov, ki imajo lahko v poklicnem življenju posameznika pomembno vlogo. Pet prebivalcev alpskega območja nam je povedalo, kateri so njihovi osebni zakladi.

Uresničevanje trajnostnih ciljev na lokalni ravni

Sprehodi, namenjeni spoznavanju ciljev trajnostnega razvoja, solarne pečice iz kartona, okolju prijazno organizirani glasbeni festival – v okviru projekta CIPRE Alps2030 je sredi avgusta okoli 30 mladih iz Francije, Italije, Lihtenštajna in Slovenije sodelovalo v razpravi o uresničevanju globalnih ciljev trajnostnega razvoja (SDG).

Koliko je vredna narava?

Planinski pašniki, ki nas oskrbujejo s pitno vodo in hrano. Drevesa, ki skrbijo za ugodno mikroklimo. Alpska pokrajina, ki na nas deluje zdravilno in pozitivno vpliva na naše počutje. Prve dni julija 2021 je na letni strokovni konferenci CIPRE v italijanskem kraju Biella okoli sto udeležencev in udeleženk iz vseh alpskih držav sodelovalo v razpravi o koristnosti in dragocenosti narave na območju Alp.

Izkoristiti vrline posameznikov in prednosti Alp

Strokovna ekskurzija v slovenske gozdove ali gledališke igre v Lihtenštajnu in Franciji: ob začetku izvajanja projekta Re.sources decembra 2020 so sodelujoči iz različnih alpskih držav predstavili svoje lokalne aktivnosti in si izmenjali izkušnje in znanje o osebnih in alpskih virih.

Alpski sistem podnebnih ciljev - priporočila za slovenski gorski gozd

V okviru projekta GozdNega smo s strokovnjaki pregledali priporočila, ki jih za gorski gozd predvideva Alpski sistem podnebnih ciljev in pripravili smernice njihovo udejanjanje v Sloveniji.

Posvet: Funkcije gozdov z vidika podnebnih sprememb

Posvet, kjer bomo oblikovali priporočila za doseganje ciljev protokola "gorski gozd", prilagojenih slovenskemu prostoru.

GozdNega: Model upravljanja gozda

V okviru projekta GozdNega smo pripravili model upravljanja gozda s poudarjeno socialno funkcijo.

GozdNega: Infografike

V okviru projekta GozdNega smo oblikovali infografike o podnebno odpornih gozdovih, negi gozda in aktivnem lastništvu. Namenjene so širši javnosti, predvsem pa bodočim lastnikom gozda. Z njimi želimo opozoriti na pomembnost aktivnega lastništva in slednjega približati lastnikom gozdov.

Podpis dogovora o upravljanju gozda

Agrarna skupnost vasi Trenta in CIPRA Slovenija sta si segli v roke ...

Zagoreli Ognji - za gozd

Z dogodkom Ogenj v Alpah pri CIPRI opozorimo na celovit način reševanja okoljskih in razvojnih vprašanj v Alpah. Tema letošnjega Ognja je bil gozd, njegova nega in socialne funkcije.

Napoved: Strokovna ekskurzija v Pahernikove gozdove

Negovan in zdrav gozd je bolj odporen na pričakovane učinke podnebnih sprememb, zato vabljeni vsi obstoječi in bodoči lastniki gozdov, da se spoznate s socialno, ekološko in proizvodno funkcijo gozdov.

Dobrim zamislim se odpirajo nove poti

G. Alojz Lipnik je domačin Solčave, oče štirih otrok, zaposlen na Zavodu za gozdove kot revirni gozdar. Je izredno prodoren mentor študijskih krožkov in pobudnik lokalnega trajnostnega razvoja; dva mandata je Solčavi tudi županoval. Še naprej vztrajno deluje za trajnostni razvoj. Z njim se je pogovarjala Katarina Žakelj.

Napoved: Tečaj nege gozda s poudarjeno socialno funkcijo

Ste lastnik_ca gozda in bi radi pričeli z gozdom upravljati na način, da okrepite socialne funkcije gozda (turizem, zdravje, rekreacija, izobraževanje)? Bi radi razvili dopolnilno dejavnost na kmetiji v povezavi z gozdom? Bi radi postali lastniki gozda, vendar ne veste, kakšno nego je potrebno v gozdu izvajati?

Bistvo trajnosti je skupnost

Dr. Nevenka Bogataj je doktorirala na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Zaposlena je na Andragoškem centru Slovenije. Poleg rednega dela in koordinacije študijskih krožkov je konceptualizirala tudi več pobud (Centri VŽU, Čezmejni izobraževalni program za mentorje lokalnega razvoja, Temeljno usposabljanje za trajnostni razvoj) in opisala nove ciljne javnosti. Zadnja leta se osredotoča na skupnostno učenje in njegovo povezavo s konceptom trajnosti. Z njo se je pogovarjala Katarina Česnik.

Vsak poseg v gozd mora biti premišljen

Dr. Andrej Verlič je pri JP VOKA SNAGA vodja strokovne službe, ki upravlja s Krajinskim parkom Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Doktoriral je na temo dejavnikov kakovosti in varnosti rekreacije v urbanem gozdu na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. S Katarino Česnik sta se pogovarjala o vplivu podnebnih sprememb na gozdove, socialnih funkcijah gozda ter prilagojeni negi, ki jo tak gozd potrebuje.

Nega gozda mora biti usmerjena in premišljena

G. Jože Prah je revirni gozdar območja Jatna-Dole. Soavtor več razvojnih usmeritev na širšem slovenskem območju, organizator in mentor študijskih krožkov, pobudnik številnih prireditev, predavatelj. Snovalec več tematskih poti v Sloveniji, predsednik Kluba oglarjev Slovenije. Avtor številnih publikacij, prejemnik priznanj. Planinski in turistični vodnik ter vodnik Interpret Europe … Z njim se je pogovarjala Katarina Česnik.

GozdNega

[Projekt zaključen] Alpski sistem podnebnih ciljev 2050 za protokol Gorski gozd izpostavlja štiri ključne cilje, vsi pa so povezani z zdravstvenim stanjem gozda in prilagodljivostjo gozda na podnebne spremembe preko mnogoterih funkcij, ki jih gozdovi imajo. Za doseganje teh ciljev moramo z gozdovi trajnostno in sonaravno gospodariti.

Kalejdoskop alpskih pokrajin

V pokrajinah so zapisani odnosi, spomini in vizije, ki zaznamujejo naše zaznavanje in naše ravnanje. V CIPRI povezave med njimi preučujemo, javnost pa želimo ozaveščati o njihovem pomenu. Prvi korak v tem procesu bomo storili z objavo interaktivne alpske karte ob mednarodnem dnevu gora, ki ga obeležujemo 11. decembra.

Narava in človek v Alpah