Iskanje

Bodo v predorih pod Gotthardom in Fréjusom zgradili še drugo cev?

Če bo izpolnjena volja nekaterih političnih in gospodarskih predstavnikov, bodo v cestnih predorih pod Fréjusom in Gotthardom kmalu zgradili še drugo cev. Pri prvem se uradno govori le o gradnji varnostnega jaška.

Andermatt: 140 milijonov frankov za smučarsko središče

Egiptovski investitor Samis Saviris, ki v Andermattu načrtuje in gradi luksuzni turistični kompleks, želi za 140 milijonov frankov med drugim posodobiti tamkajšnje smučišče in ga povezati z graubündenskim smučiščem Sedrun.

S skupnimi močmi za ohranitev gorskih gozdov!

Leto 2011 je mednarodno leto gozdov in evropsko leto prostovoljstva. Obe temi združuje fundacija Bergwaldprojekt (Projekt ohranjanja gorskih gozdov), ki zainteresiranim omogoča, da teden dni preživijo v eni od šestih evropskih držav in sodelujejo pri varovanju, negi in ohranjanju tamkajšnjih gozdov.

Okolju prijazne nočitve v Alpah

Na pogorju Muottas Muragl nad švicarskim letoviščem Pontresina so pred kratkim odprli prvi plusenergijski hotel v Švici. Tradicionalni, 103 leta star visokogorski hotel na 2546 m. n. v. je bil prenovljen na podlagi inovativne energijske zasnove in pridobil certifikat švicarskega gradbenega standarda Minergie.

Odstranitev cestišča obeta napredek

V švicarskem kantonu Ženeva so se odločili, da bodo odstranili cestišče, ki je doslej ločevalo naravna rezervata Marais des Crêts in Marais de Fontaines na območju med Meyrinom v Švici in francosko mejo.

Alpe na odru št. 95 - Kdo jo bo prebudil?

Helikopterski leti na območju Engelberga

V švicarskem Engelbergu se prepirajo zaradi "nebesnih" športnih panog. V neokrnjenem okolju naj bi zgradili dve pristajališči, ki bi se uporabljali za helikoptersko smučanje.

Počasna preusmeritev tovornega prometa v Bruslju in Bernu

Švica je v preteklem letu povsem zgrešila zastavljeni cilj preusmeritve tovornega prometa. Tudi Evropska unija ne bi mogla uresničiti cilja, ki do leta 2050 predvideva znižanje izpustov vsaj za 60 odstotkov v primerjavi z letom 1990.

Nagrajeno tisočletno sonaravno gospodarjenje z gozdovi

Prejemnik Bindingove nagrade za gozdove 2011 je samostan Einsiedeln. Benediktinska opatija v kantonu Schwyz je z 933 ha gozdov največji zasebni lastnik gozdov v Švici, ki že več kot tisočletje s svojimi gozdovi gospodari trajnostno in sonaravno in je zato lahko za zgled drugim lastnikom gozdov.

Spreminjanje gozdov

Udeleženci seminarja Gozdarstvo in podnebne spremembe - mislimo korak vnaprej! bodo poskušali odgovoriti na vprašanje, katere so posledice, ki jih segrevanje zemlje prinaša za lesno gospodarstvo, gozdove in njihove funkcije, in katere strategije so potrebne za zagotavljanje trajnostnega razvoja gozda v kontekstu regionalnega razvoja.

Nova prostorska zasnova naj bi rešila švicarsko pokrajino

Za Švico je značilna razpršena gradnja. Nova "zasnova prostorskega razvoja za Švico" naj bi le-to preprečila in poskrbela za boljšo uskladitev prostorskega razvoja: tako naj bi se pri prometnem in poselitvenem razvoju spodbujalo razmišljanje in načrtovanje v nadregionalnih prostorih delovanja. Nepozidana zemljišča naj bi zaščitili pred razpršeno gradnjo ter optimalno izkoristili kapacitete obstoječih cest in železniških tras.

WWF Švica praznuje 50 let

Ena največjih naravovarstvenih organizacij na svetu bo letos praznovala svojo petdesetletnico. Ustanovljena leta 1961, bosta WWF in njegovo švicarsko predstavništvo, sicer član CIPRE, letošnje leto obeležila s številnimi prireditvami. Tako so v narodnem muzeju v Zürichu postavili posebno razstavo o zgodovini World Wide Fund For Nature, od aprila pa se bodo po celotni Švici zvrstili še koncerti za otroke.

Projekti za varovalne gozdove nagrajeni

Alpsko nagrado za varovalne gozdove 2010 je konec januarja v Churu v Švici prejel avstrijski kraj Blons, član Omrežja občin "Povezanost v Alpah", in sicer za ureditev pešpoti v spomin na žrtve uničujočega plazu v petdesetih letih kot tudi za dokumentacijsko središče (v kategoriji odnosi z javnostmi). Za nagrado so se potegovali kandidati iz celotnega alpskega prostora.

Alpska konvencija koristi tistemu, ki jo uporablja

Švica in Avstrija stopata po različnih poteh - Kot osrednji državi sredi Alp imata Švica in Avstrija podobne pogoje. Þlovek bi mislil, da bi zato morali imeti podobne interese, kar zadeva skupno alpsko politiko. Ne bo držalo: medtem ko Avstrija protokole Alpske konvencije postopno uresničuje, v Švici njihova ratifikacija še vedno ni na dnevnem redu. Kateri so razlogi za tako različno ravnanje?

Švica: vetrna energija za snežne topove

Na smučišču Sattel-Hochstucki v Centralni Švici so že konec lanskega leta postavili vetrnico za proizvodnjo električne energije, ki danes poganja dolinsko žičniško postajo. Krila osem metrov visokega stolpa vetrne turbine se vrtijo okoli vertikalne osi. Trenutno se iščejo ustrezne lokacije za nove vetrne turbine na območju smučišča, saj želijo upravljavci pri energijsko zelo intenzivni proizvodnji umetnega snega preiti na rabo na obnovljivih virov energije. Za delovanje snežnih topov pa v Švici ne potrebujejo le ogromnih količin električne energije, temveč potrebujejo tudi tolikšne količine vode, kot jih v letu dni porabi mesto z 1,5 mio. prebivalcev.

Graubünden in Južna Tirolska: skupaj zdravi

Švicarski kanton Graubünden in italijanska pokrajina Južna Tirolska sta se v okviru skupnega projekta INTERREG IV odločila poiskati strategijo, s katero bosta poskušala doseči kakovostnejše življenje prebivalcev: projekt Insieme sano - gemeinsam gesund (Skupaj zdravi) je namenjen osebam s slabšim socialnim položajem, predvsem starejši generaciji.

Sattel/CH: delavnica dynAlp-climate o prepoznavanju priložnosti v turizmu - kljub podnebnim spremembam

23. novembra 2010 je v švicarskem kraju Sattel potekal strokovni posvet o diverzifikaciji turistične ponudbe in se posvetil vedno večjim izzivom, ki ga ta prinaša turističnim občinam. Posveta se je udeležilo več kot 40 udeležencev, predstavnikov občin ter predstavnikov turističnih podjetij in uradov za planiranje, katerim so bile predstavljene možnosti, ki jih imajo občine oziroma turistične destinacije na razpolago, če se želijo postaviti po robu konkurenci.

Bindingovo nagrado prejela Sur/CH in Krumbach/A

Fundacija Schatzinsel Alp Flix iz švicarske občine Sur v kantonu Graubünden in vorarlberška občina Krumbach sta konec novembra prejeli Bindingovo nagrado, vsakokrat v višini 10.000 CHF, ki se podeljuje za dosežke v varstvu narave in okolja. Omrežje občin je projekta finančno podprlo v letih 2006 - 2009 v okviru projekta DYNALP², zato ga je podelitev nagrade še posebno razveselila - obema iskrene čestitke!

Zloženka o ravnanju z naravnimi nesrečami

Kar zadeva naravne nesreče, je odgovornost občin zelo velika, saj so kot primarna inštitucija pristojne za varstvo naravnih nesreč in varnost prebivalstva.

Medijska hiša za Alpe

Alpe bodo dobile svojo večjezično medijsko platformo - pobudnik te ambiciozno zastavljene ideje je retoromanski oddelek švicarske javne radiotelevizije: infoteka Las Alps naj bi postala "kompetenčni center za alpske medije, ki bo zagotavljal informacije iz alpskega sveta in o njem." Infoteko Las Alps so javnosti predstavili sredi novembra v švicarskem Churu.

Olimpijske igre: z narodnogospodarskega vidika nobene koristi

V Švici so ponovno začeli razpravljati o kandidaturi za zimske olimpijske igre 2022. Okoljevarstvene organizacije že opozarjajo pred ekološkimi in ekonomskimi posledicami takega projekta, na švicarskem radiu pa tudi navajajo mnenje Marca Blatterja, nekdanjega izvršilnega direktorja Swiss Olympic, ki pravi, da je zadovoljen, ker se igre leta 2006 niso odvijale v Valaisu. V Torinu so olimpijske igre imele porazen finančni učinek.

Herisau/CH: Umetnost in energijska učinkovitost

"Energijsko mesto" Herisau prispeva vsako leto 30.000 CHF za finančno pomoč investicijam, npr. uporabi sončnih kolektorjev, ki prispevajo k boljši energijski bilanci lastnikov hiš. Kot je pojasnil Hansjörg Blaser, vodja občinskega oddelka za varstvo okolja, "se približno tretjina sredstev steka v akcije, ki so namenjene širšemu prebivalstvu."

Nov zagon v Andermattu?

Veliki turistični projekti prinašajo delovna mesta - in nove odvisnosti - Z gradnjo turističnega naselja obljublja egiptovski investitor Samih Saviris prebivalcem švicarskega Andermatta delovna mesta, denar in tople postelje. Pa bo svoje obljube tudi lahko izpolnil?

Pasivne hiše: vstopite in si oglejte!

V drugi polovici novembra bodo potekali dnevi pasivnih hiš in hiš standarda Minenergie P, kar bo lepa priložnost, da se bodo investitorji in vsi, ki se zanimajo za tovrstno gradnjo, lahko iz prve roke seznanili s prednostmi energijsko učinkovite gradnje: lastniki pasivnih in drugih energijskovarčnih hiš v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, Lihtenštajnu in Švici vabijo k ogledu svojih bivališč.

Alpe na odru št. 94: Megaprojekti: denar ali življenje?

Film v okviru projekta climAlp: živeti v plusenergijski hiši

Projekt CIPRE climalp kaže, da energijsko učinkovite hiše iz lesa regionalnega izvora povečujejo bivalno udobje, so koristne za podnebje in spodbujajo regionalno gospodarstvo. Kako v praksi zgleda trajnostna in podnebju prijazna gradnja, si je sedaj mogoče ogledati v nedavno posnetem filmu o hiši družine Götz, ki je bila zgrajena leta 2004 v švicarskem delu Renske doline.

Švica: volk in Bernska konvencija na seznamu za odstrel?

Švicarski parlament je konec septembra izglasoval sklep o omilitvi predpisov, ki urejajo področje varstva volka v Švici, a ta živalska vrsta je z Bernsko konvencijo strogo zaščitena. Þe se bo izpolnila volja parlamentarcev, bo Švica kršila mednarodno pogodbo. Odstrel volkov in risov je torej dovoljen, ko ti postanejo konkurenca lovcem. O predlogu, da bi subvencije lahko prejemali le tisti lastniki čred ovac, ki jih čuvajo pastirji, pa razprave ni bilo.

Konferenca kot priložnost za nove ideje v turizmu

Na konferenci z naslovom Diverzifikacija v turizmu - rešitve in praktični primeri z gorskih območij bodo strokovnjaki na to temo predstavili uspešne primere iz praktičnega vsakdana Švice in sosednjih držav. Predstavniki lokalnih skupnosti in turističnega sektorja bodo tako dobili priložnost za razmislek o lastnem položaju.

Švica noče protokolov Alpske konvencije

Po dolgi in mučni proceduri je švicarski parlament dokončno zavrnil ratifikacijo protokolov Alpske konvencije, s tem pa je obravnava tega vprašanja v Švici odložena za več let.

Divjad v snegu

V naravovarstveni organizaciji Mountain Wilderness Švica so za učence od šestega do devetega razreda pripravili didaktični pripomoček Divjad v snegu, ki naj bi ga učenci uporabljali zlasti na zimskošportnih taborih in tako skozi igro postali pozorni na gorski svet kot življenjski prostor, razmere, v katerih živi divjad pozimi, in preprosta pravila vedenja.