Iskanje
5823 prispevkov, ki ustrezajo kriteriju iskanja
Sajasti ledeniki se talijo hitreje
Zaradi segrevanja podnebja se površina velikih ledenikov iz dneva v dan manjša. Kot ugotavlja Inštitut Paula Scherrerja (PSI) v svojih raziskavah, ki jih izvaja na pogorju Himalaje, pa je treba taljenje ledenega pokrova pripisati tudi sajastim delcem.
News
Via Alpina: potovalne štipendije podeljene
Vplivi podnebnih sprememb vzdolž Vie Alpine, vzgoja mladih s posebnimi pedagoškimi potrebami s pomočjo pohodništva ter geofotografska inventura rdeče poti so teme treh projektov, ki so prvič prejeli potovalne štipendije v okviru projekta Via Alpina.
News
Delavnica o upravljanju tal v francoskih Alpah
Prireditev z naslovom "Kmetijstvo in urbanizem: izzivi in izkušnje na področju upravljanja tal v Alpah" se bo lotila problemov, kot so vedno večja poraba zemljišč, visoki stroški in pozidava zemljišč, katerih posledice v Alpah še posebno izrazito občutimo.
News
Spreminjanje gozdov
Udeleženci seminarja Gozdarstvo in podnebne spremembe - mislimo korak vnaprej! bodo poskušali odgovoriti na vprašanje, katere so posledice, ki jih segrevanje zemlje prinaša za lesno gospodarstvo, gozdove in njihove funkcije, in katere strategije so potrebne za zagotavljanje trajnostnega razvoja gozda v kontekstu regionalnega razvoja.
News
cc.alps: zahteve CIPRE – Turizem in podnebne spremembe
Podnebne spremembe postavljajo alpski turizem pred velike izzive, saj se jim mora ta prilagajati, obenem pa tudi sam postati sprejemljivejši za podnebje. Zlasti na tako kljuènih podroèjih, kot sta promet in energija, so potenciali za omejevanje izpustov CO2 precejšnji. Turizem je panoga, ki je deležna precejšnjih sredstev podpore, zato mora javni sektor prav s spodbujanjem turizma razvoj usmerjati v trajnostno smer. V trenutni razpravi o razvojnih trendih v turistièni industriji prevladujejo stališèa velikih žiènièarskih podjetij, ki se osredotoèajo predvsem na smuèarski turizem in ohranjanje statusa quo. Kdor vse polaga le v smuèanje in sneg, spodbuja kapitalsko intenzivno, visoko tehnizirano obliko alpskega turizma, v kateri prevladujejo monostrukture in ki ni prijazna ne za podnebje ne za okolje.
Stališče
Nova prostorska zasnova naj bi rešila švicarsko pokrajino
Za Švico je značilna razpršena gradnja. Nova "zasnova prostorskega razvoja za Švico" naj bi le-to preprečila in poskrbela za boljšo uskladitev prostorskega razvoja: tako naj bi se pri prometnem in poselitvenem razvoju spodbujalo razmišljanje in načrtovanje v nadregionalnih prostorih delovanja. Nepozidana zemljišča naj bi zaščitili pred razpršeno gradnjo ter optimalno izkoristili kapacitete obstoječih cest in železniških tras.
News
Nagrada občinam za uspešno rabo obnovljivih virov energije
Delovna skupnost alpskih dežel (Arge Alp) je letos razpisala nagrado za prizadevanja na področju rabe obnovljivih virov. Nagrajene bodo občine, ki so se na tem področju še posebno izkazale in zato tudi lahko pokažejo številne uspehe. Edino merilo za ocenjevanje je število letno proizvedenih megavatnih ur na prebivalca.
News
Izšla nova publikacija: Alpe v letu 2010
V Stalnem sekretariatu Alpske konvencije so izdali novo publikacijo, ki prinaša pregled dogajanja v Alpah, dodatno pa ga osvetljuje še različno kartografsko gradivo. Cilj v angleščini napisanega priročnika je nazorno prikazati realnost alpskih regij in njihovih izzivov. Več kot tisočletje se alpska pokrajina obravnava kot kulturna pokrajina.
News
WWF Švica praznuje 50 let
Ena največjih naravovarstvenih organizacij na svetu bo letos praznovala svojo petdesetletnico. Ustanovljena leta 1961, bosta WWF in njegovo švicarsko predstavništvo, sicer član CIPRE, letošnje leto obeležila s številnimi prireditvami. Tako so v narodnem muzeju v Zürichu postavili posebno razstavo o zgodovini World Wide Fund For Nature, od aprila pa se bodo po celotni Švici zvrstili še koncerti za otroke.
News
Pravkar izšlo: o mentaliteti gornikov
Kako se topografija odraža na ljudeh v gorskih regijah? To se v svoji knjigi "Tretja dimenzija - primerjalna zgodovina gora v novem veku" sprašuje profesor švicarske zgodovine Jon Mathieu.
News
Cestne takse za kolesarje vendarle ne bo
Predvideni ukrepi na gorski cesti preko prelaza Großglockner/Veliki Klek se vendarle ne bodo uresničili. Podjetje Großglockner Hochalpenstraßen AG je namreč nameravalo uvesti cestnino za kolesarje, in sicer v času "največjega prometa", to je med 9.00 in 15.00. Cestina, ki je bila načrtovana od maja dalje, bi znašala 5 evrov.
News
Kdo bo prebudil Alpsko konvencijo?
20 let Alpske konvencije - pričakovali bi, da bi to lahko bil razlog za praznovanje. Kljub temu pa je CIPRA, kot lahko razberete iz najnovejše številke Alp na odru, prišla do zaključka, da pravih rezultatov ni. V skladu z načeli Alpske konvencije so se v Alpah resda začele izvajati nekatere dejavnosti, bile so ustanovljene nekatere mreže, namenjene trajnostnemu razvoju v Alpah, kljub vsemu pa organi Alpske konvencije delujejo deloma neučinkovito ali pa se vrtijo v krogu. CIPRA poziva države pogodbenice, da na 11. Alpski konferenci, ki bo potekala na Brdu pri Kranju 8. in 9. marca, z izvedbenimi projekti končno oživijo pomen Alpske konvencije.
News
Idrija je Alpsko mesto leta 2011
Naziv, ki simbolizira usmerjenost v trajnostni razvoj, je bil slovenskemu mestu podeljen tudi za njegova prizadevanja na področju varstva podnebja. Osrednja slovesnost ob prevzemu naziva Alpsko mesto leta je potekala 8. februarja 2011 v Idriji.
News
Načrtovana gradnja največjega vetrnega parka v Alpah
V italijanskih Alpah stavijo na vetrno energijo - in to ob glasni kritiki sosednjih regij in okoljevarstvenih organizacij. Za najsevernejšo občino Brenner sta tako načrtovana kar dva velika projekta: na Sattelbergu naj bi, če bo uslišana želja upravljavcev oz. podjetij Leitwind in Etschwerke, stalo 22 vetrnic, visokih skorajda sto metrov. Električno energijo pa naj bi proizvajalo tudi devet vrtnic na Sandjochu.
News
Projekti za varovalne gozdove nagrajeni
Alpsko nagrado za varovalne gozdove 2010 je konec januarja v Churu v Švici prejel avstrijski kraj Blons, član Omrežja občin "Povezanost v Alpah", in sicer za ureditev pešpoti v spomin na žrtve uničujočega plazu v petdesetih letih kot tudi za dokumentacijsko središče (v kategoriji odnosi z javnostmi). Za nagrado so se potegovali kandidati iz celotnega alpskega prostora.
News
Podnebne spremembe: macesnovem zavijaču že primanjkuje macesnov
Vsakih osem do deset let postanejo številni macesni že zgodaj poleti rjave barve - namreč takrat, ko se nenadoma poveča število macesnovega zavijača: gosenice metulja se hranijo z mladimi iglicami, ki se zaradi tega posušijo. Ciklično pojavljanje škodljivca lahko zdravi macesni prestanejo brez posledic, a zadnje ugotovitve švicarskih raziskovalcev kažejo, da se bo to zaradi podnebnih sprememb v prihodnje verjetno spremenilo.
News
Posledice olimpijske kandidature Annecyja/F premalo upoštevane
"Posledicam, ki jih bodo olimpijske igre imele za okolje, se v dokumentaciji, ki jo je v okviru svoje kandidature predložilo mesto, pripisuje večinoma premajhen pomen," so prepričani v francoski okoljevarstveni organizaciji. V odprtem pismu evalvacijski komisiji MOK, ki je na začetku februarja obiskala Annecy, so na predvidljive posledice tega velikega dogodka opozorile tudi organizacije France Nature Environnement, Fédération Rhôhne Alpes de Protection de la Nature (FRAPNA) in CIPRA Francija.
News
Kalkkögel - območje miru, ki le-tega ne najde
Gorska veriga Kalkkögel v Stubaiskih Alpah na avstrijskem Tirolskem ima od leta 1983 dalje status območja miru - gre za varstveno kategorijo, ki dosledno prepoveduje "gradnjo žičnic in vlečnic za prevoz potnikov." A prav to načrtujejo upravljavci žičnic, ki zahtevajo vzpostavitev povezave med smučiščema Schlick in Axamer Lizum.
News
Alpska konvencija kot odgovor na globalizacijo?
Pred 20 leti je Alpska konvencija postavila temeljni kamen skupne alpske politike, danes bi lahko ponudila odgovore na vprašanja, ki jih odpira globalizacija. A izvajanje tega sporazuma v večini držav bolj kot ne šepa, zato CIPRA pogodbenice poziva, da na 11. Alpski konferenci, ki bo potekala na Brdu pri Kranju 8. in 9. marca 2011, z izvedbenimi projekti končno oživijo pomen Alpske konvencije.
Sporočilo za javnost
Temeljni kamen skupne alpske politike
Alpska konvencija ustvarja prostor za vizije - So najvišje evropsko gorovje, življenjski prostor za skoraj 14 milijonov ljudi, 30.000 živalskih in 13.000 rastlinskih vrst: to so Alpe, posebna regija, katere trajnosti razvoj mora varovati poseben sporazum. V nadaljevanju razmišljamo o poskusu, imenovanem Alpska konvencija: kaj je, zakaj jo potrebujemo, kaj so njene pomanjkljivosti in česa je zmožna.
News
Dolgoletni sopotniki
Zgodovina in gremiji Alpske konvencije - CIPRA in Alpska konvencija se lahko ozreta na dolgoletno skupno zgodovino. O vsealpskem mednarodnem pravnem aktu se je sicer govorilo že ob ustanovitvi CIPRE v petdesetih letih, da pa je začel tudi veljati, so pripomogle šele prometna problematika in okoljske katastrofe v osemdesetih
News
Alpska konvencija koristi tistemu, ki jo uporablja
Švica in Avstrija stopata po različnih poteh - Kot osrednji državi sredi Alp imata Švica in Avstrija podobne pogoje. Þlovek bi mislil, da bi zato morali imeti podobne interese, kar zadeva skupno alpsko politiko. Ne bo držalo: medtem ko Avstrija protokole Alpske konvencije postopno uresničuje, v Švici njihova ratifikacija še vedno ni na dnevnem redu. Kateri so razlogi za tako različno ravnanje?
News
Le konkretna lahko zaživi
Alpska konvencija ustvarja pomembna omrežja - Cilje mednarodne pogodbe, kot je Alpska konvencija, javnosti ni lahko posredovati, njenega duha pa je mogoče oživiti le z uresničevanjem v praksi. Omrežja, ki delujejo na celotnem alpskem območju, so za to odlični glasniki.
News
Karpatska konvencija je nastala na pobudo Alpske konvencije
Kijev (Ukrajina), 22. maj 2003: Karpatske države so podpisale Okvirno konvencijo o varstvu in trajnostnem razvoju Karpatov (Karpatsko konvencijo), ki ji je botrovala Alpska konvencija. Poglejmo, kako je do tega prišlo.
News
"Samo čakati na čudežno novo dinamiko ni dovolj"
V pogovoru s Klausom Töpferjem - Trajnostni razvoj v Alpah potrebuje oboje: instrumente od zgoraj, kot je Alpska konvencija, in pobude od spodaj, kot jih v javnosti vedno znova sproža CIPRA, pravi Klaus Töpfer, nekdanji nemški okoljski minister in pobudnik prve Alpske konference leta 1989 v Berchtesgadnu/D.
News
Alpska konvencija v vlogi pacienta:kako naprej?
Vračanje k lastnim prednostnim - Alpska konvencija boleha. Kot dvajsetletnica bi pravzaprav morala biti v najlepših letih, morda še nekoliko naivna, a trdno odločena, da bo spremenila svet. Pa vendar ima človek vtis, da se je znašla globoko v krizi srednjih let in na robu depresije. Zakaj se tako hitro stara?
News
Makroregije morajo združevati obstoječe instrumente
Makroregionalni pristop, ki temelji na predlogu Evropske unije, naj bi širšim območjem brez definiranih političnih in upravnih meja pomagal pri premagovanju skupnih izzivov in priložnosti tam, kjer to v okviru klasičnih meddržavnih ali medregionalnih pobud ni mogoče.
News
Ja za alpsko makroregijo - a zgolj s postorom enakega obsega
Kje se Alpe začnejo in kje končajo, je vprašanje, ki zavzema osrednje mesto v razpravi o razmejitvi Alp z namenom izdelave alpske strategije. Probleme lahko skupaj obvladujejo le območja s podobnimi pogoji, je prepričan Werner Bätzing, profesor kulturne geografije na Univerzi v Erlangnu - Nürnbergu v Nemčiji.
News
Novo življenje za alpsko obrobje?
Letna strokovna konferenca CIPRE 2010: periferne regije v središču pozornosti - Alpe kot celota sicer niso obrobna regija, vendar pa znotraj Alp obstajajo številna periferna območja, kjer postaja poselitev vedno bolj problematična. Katere so priložnosti in katera so tveganja, s katerimi se sooča obrobje? CIPRA je o tem vprašanju razpravljala na letni konferenci oktobra 2010 v Semmeringu/A in tako spodbudila dialog, ki je presegel prostorske in strokovne meje.
News
Zakaj nas konvencija sploh potrebuje?
Običajno si na tem mestu prizadevam napisati kaj veselega. Ob tokratni iztočnici - 20 let Alpske konvencije - pa me je smeh minil. Očitno Alpska konvencija v tem trenutku za pogodbenice ni pomembna. Nekatere države so sicer že storile posamezne korake, tu in tam obstaja tudi finančna podpora za izvajanje konvencije na nacionalni ravni, v posameznih primerih sodišča ugotavljajo, da je Alpska konvencija veljavna v nacionalni zakonodaji in marsikatera država celo namenja sredstva za mednarodne oblike sodelovanja in projekte.