Iskanje
4830 prispevkov, ki ustrezajo kriteriju iskanja
Projekt cc.alps: zahteve CIPRE za podrocje prometa
Promet, zlasti še promet osebnih in tovornih vozil, je eden glavnih povzrociteljev podnebnih sprememb. Na obmocju Alp znaša delež prometa v strukturi izpustov toplogrednih plinov vec kot 25 %. Od vseh udeleženih pri tej problematiki je prav promet podrocje, za katero je od leta 1990 dalje znacilna najintenzivnejša rast izpustov toplogrednih plinov. Omenjeni razvoj gre v napacno smer in je v navzkrižju s politicnim ciljem zmanjšanja toplogrednih plinov. Delež poti, opravljenih z osebnim avtomobilom, je v Alpah višji, kot je evropsko povprecje.
Stališče
Projekt cc.alps: zahteve CIPRE za podrocje varstva narave
Spreminjanje podnebja mocno obcuti tudi narava. Gorska obmocja so na spremembe še posebno obcutljiva, kar se odraža v visoki izgubi biotske raznovrstnosti. Po napovedih znanstvenikov grozi na obmocju Alp do leta 2100 izumrtje skoraj vsaki drugi rastlinski vrsti. Za vrstno najbogatejše obmocje flore v Srednji Evropi bi to pomenilo neizmerno izgubo. Življenjske razmere v Alpah pa se bodo zaradi globalnega segrevanja obcutno poslabšale tudi znanim živalskim vrstam, kot so kozorog, belka in planinski zajec.
Stališče
Projekt cc.alps: zahteve CIPRE za podrocje energije
Da bi omejili globalno segrevanje, moramo najprej doseci ucinkovitejšo rabo energije. Kljub temu pa zgolj ucinkovitejša raba še ne bo zadostovala za okolju prijazno gospodarjenje. Ko-renito moramo spremeniti svoje navade pri porabi energije ter energijsko intenzivnega blaga in storitev. Izkušnje kažejo, da se poraba zmanjšuje le takrat, ko so ustrezni politicni signali dovolj jasni. Mednje sodijo tudi zakonski ukrepi, ki nagrajujejo varcno ravnanje z energijo, zapravljanje pa kaznujejo. Spodbujati moramo prehod s fosilnih na obnovljive vire energije, a ne v škodo narave. Proi-zvodnja lesne biomase, namešcanje vetrnic in nove hidroelektrarne v Alpah so lahko vir številnih konfliktov. Ekološke, socialne in ekonomske posledice energetskih ukrepov je treba natancno preveriti in med njimi poiskati ravnovesje.
Stališče
Vsi ukrepi varstva podnebja niso učinkoviti in neškodljivi - Podnebni ukrepi v Alpah pod drobnogledom
Na celotnem območju Alp je bilo več storjenega za preprečevanje izpustov CO2 kot za prilagajanje na podnebne spremembe, a to še ne pomeni, da je "boj proti vzrokom" tudi uspešen. Podatki, ki jih je CIPRA zbrala v projektu cc.alps, namreč kažejo, da so nekateri ukrepi varstva podnebja neučinkoviti ali imajo celo negativne učinke.
News
Za energijsko prihodnost Alp z nevtralnimi izpusti CO2 - Nujna sprememba paradigme
Þe želimo segrevanje podnebja omejiti na znosno mero, se moramo do leta 2050 skoraj v celoti posloviti od fosilne energije. Pri tem se ne bomo mogli izogniti tudi občutnemu zmanjšanju porabe energije, večji energijski učinkovitosti in širjenju deleža obnovljivih virov energije.
News
Odločilna vloga prometa pri podnebnih spremembah - Zadnji žebelj v krsto podnebne politike
Prometni sektor je glavni krivec, da cilji zmanjšanja emisij toplogrednih plinov niso doseženi. Brez celovitih ukrepov pa se bodo emisije, ki jih povzroča promet, celo povečale.
News
Neokrnjena narava blaži podnebne spremembe - Vrh gore kot zadnja postaja
Podnebne spremembe ogrožajo alpsko naravo. Do leta 2100 grozi izumrtje vsaki drugi alpski rastlinski vrsti. Potrebujemo varstvo narave, usmerjeno v prihodnost, ki ne prispeva le k ohranjanju alpskih habitatov, temveč tudi k varstvu podnebja in prilagajanju na neizogibne podnebne spremembe.
News
Pogovarjali smo se z Martine Rebetez - "V nekaj, kar se še nikoli ni zgodilo, ne verjamemo"
Kot ugotavlja švicarska klimatologinja Martine Rebetez, se glede podnebnih sprememb uresničujejo najbolj črnoglede napovedi iz preteklosti. Profesorica neuenburške univerze pogreša jasno politično voljo. A v vlogi svarilke ni povsem obupala: vsaka dodatna desetinka stopinje, ki jo bomo preprečili, je dobra za življenje na tem planetu.
News
Luca Mercalli o italijanski podnebni politiki - Projekti vredni pohvale, nacionalne strategije pa nobene
Luca Mercalli, metereolog in televizijski moderator, je pri prizadevanjih za učinkovito varstvo podnebja v Italiji precej osamljen. Kot pravi sam, zaostaja njegova država na tem področju za sosednjimi svetlobna leta. Politika ga je povsem razočarala, še največ razumevanja pa je doživel pri nekaterih gospodarstvenikih.
News
Pogosto le metanje peska v oči
Izraz "2000-vatna družba" se uporablja, da bi mesta in podjetja prikazali v luči trajnostnega razvoja, pohvalili zgradbe in spodbudili rast. Globalni pristop se tako zlorablja za namene lokalnega trženja.
News
Podnebno nevtralne Alpe so nuja
Brez pogleda na gore in s skromnimi obeti za napredek pri pogajanju se bodo okoljski ministri sestali decembra v Kopenhagnu na svetovni podnebni konferenci. Države bi morale sprejeti odločitev z daljnosežnimi posledicami:
News
Trezna glava v topli gredi: Pogovor z Ivanom Hribarjem, prokoristom Term Snovik/SL
"Prebivalci Snovika se čutijo s projektom močno povezani."
News
Poročilo pojasnjuje posledice umetnega zasneževanja
Znano je, da se umetni sneg na veliko proizvaja na celotnem območju Alp, sedaj pa je izšlo poročilo francoskega ministrstva za okolje, ki daje pravo sliko o obsegu proizvodnje umetnega snega na francoskih gorskih območjih, seznanja z vplivi na okolje in predstavlja socialno-ekonomske izzive.
News
Povezovanje habitatov v Alpah
V okviru projekta Ekološki kontinuum je bil izdelan seznam možnih ukrepov, s katerimi bi vzpostavili učinkovitejše ekološke povezave v alpskem prostoru. Iz seznama je razvidno, kako lahko, denimo, ekstenziviranje kmetijske rabe, ukrepi varstva rastlinskih in živalskih vrst vzdolž prometnic ali sinergije s turističnim sektorjem prispevajo k izboljšanju medsebojne povezanosti habitatov.
News
Prva služba Alpske konvencije za pravno pomoč in razvoj
Konec lanskega leta so bile izoblikovane usmeritve za delovanje nove službe Alpske konvencije za pravno pomoč in razvoj v okviru CIPRE Avstrija, sedaj pa je ta v alpskem prostoru edinstveni organ dobil tudi zeleno luč. Službo sestavljajo strokovnjaki iz znanosti in uprave, zaposlen je tudi odvetnik, vsi pa imajo dolgoletne izkušnje na področju Alpske konvencije.
News
Zimo z bogatimi snežnimi padavinami je odtehtalo toplo poletje
V severni Italiji je bilo letošnje poletje drugo najbolj vroče v zadnjih dveh stoletjih. V TorinuI/ so tako od junija do avgusta izmerili povprečno temperaturo 24,8 ° C, kar je 2,6 ° C nad dolgoletnim povprečjem. Le vroče poletje 2003 je s 26,7° C za nekaj stopinj Celzija preseglo letošnje poletje. Na seznamu desetih najtoplejših poletij v severni Italiji je kar pet poletij tretjega tisočletja: 2003, 2009, 2005, 2005, 2001.
News
CIPRA Francija dvomi o poštenih namenih zimskoturističnih središč
Zadnji dve leti se francosko društvo županov in županj visokogorskih turističnih občin (ANMSM) - Ski France, ki mu pripada sto večjih francoskih smučišč, zavzema za sprejetje listine o trajnostnem razvoju zimskošportnih območij. V odboru za sestavo listine je doslej sodelovala tudi CIPRA Francija.
News
Najboljših pet - nova brošura s predlogi izletov po članicah DS alpskih dežel
Delovna skupnost alpskih dežel je izdala novo publikacijo, ki vsebuje predloge izletov ali ekskurzij po deželah članicah DS. Za vsako regijo je vsakokrat zbranih pet predlogov. Namen brošure je spodbujanje skupne alpske zavesti mladih, npr. osnovno- in srednješolske mladine oz. skupin mladih, zato je tudi namenjena zlasti tistim, ki so pogosteje v stiku z mlado generacijo (npr. učitelji ali vodje mladinskih skupin).
News
Tovorni promet med Italijo in Francijo v upadanju
Italija in Francija sta pred kratkim podpisali sporazum o mednarodnem kombiniranem prometu (potujoča avtocesta), na podlagi katerega naj bi 100.000 tovornih vozil preusmerili s ceste na železnico. Sočasno je italijansko društvo Pro Natura Piemonte opravilo analizo podatkov, ki jih je o tovornem prometu na območju Alp objavil Švicarski zvezni urad za transport: leta 2008 je obseg francosko-italijanskega železniškega tovornega prometa, ki poteka prek Col du Fréjus, upadel na 4,8 mio. ton, potem ko je bil leto pred tem dosegel svoj vrh (10 mio).
News
Konferenca o ledenikih: zadetek v polno
V švicarski Crans-Montani je 24. in 25. septembra 2009 na mednarodni konferenci z naslovom Kaj storiti, ko se začnejo taliti ledeniki pred domačim pragom okoli 70 udeležencev razpravljalo o izzivih, ki jih prinašajo taleči se alpski ledeniki. Na programu so bila predavanja različnih strokovnjakov, delovne skupine in ekskurzije, ki so jasno pokazale, katere težave lahko zaradi taljenja ledenikov pričakujejo občine, ki ležijo na njihovem območju, in obiskovalci gora, ter načine, kako bi lahko te težave preprečili.
News
Publikacija o naravnem turizmu z nadnacionalnega vidika
Knjiga Zgoščeno znanje - naravni turizem prinaša bralcem vsestransko predstavitev pojava naravnega turizma, ki ga ponazarjajo številni primeri iz Švice, Avstrije, Nemčije in drugih turističnih držav. Publikacija tako predstavlja osnove naravnega turizma, pojasnjuje ekološke posledice in možnosti v prihodnje ter bralca seznanja s turističnimi trendi.
News
V Sloveniji ustanavljajo urad za podnebne spremembe
Slovenska vlada ustanavlja nov urad za podnebne spremembe. Urad bo vladna služba, ki bo zadolžena za vodenje in usklajevanje nalog s področja varstva podnebja v Sloveniji, zaposlovala pa bo ljudi z različnih ministrstev. Za vršilca dolžnosti direktorja je vlada imenovala Jerneja Stritiha, podpredsednika CIPRE International.
News
Izvajanje Alpske konvencije s pravnega vidika v Avstriji
Dve desetletji po prvi Alpski konferenci v Berchtesgadnu bo CIPRA Avstrija na svoji letni strokovni konferenci, ki bo 21. in 22. oktobra 2009 v Salzburgu/A, napravila obračun svojega dela.
News
Bolzano želi postati energijsko samozadostno mesto
Kot je izjavil deželni svetnik Michl Laimer Avtonomna, namerava Avtonomna pokrajina Bolzano do leta 2020 v celoti postati neodvisna od fosilnih virov energije.
News
Volk se vrača v Dolomite
Po medvedu se je na območje Dolomitov ponovno naselil še volk. V bližini prelaza San Pellegrino med italijanskima pokrajinama Trento in Belluno so namreč odkrili kadaver odraslega volka, ki je poginil po naravni poti. Volka ni bilo v Dolomitih kar osem desetletij.
News
Z novim projektom dynAlp-climate bomo ukrepom varstva podnebja segli do dna
„Mi smo podnebje“ ali „Podnebje – naša skupna odgovornost“: slogani, ki jih lahko vidimo na vsakem vogalu in preberemo v vsaki reviji o življenjskem slogu. S podnebjem kot eno kljucnih tem se danes ukvarjajo številni akterji tudi v Alpah, kjer še posebno obcutijo vplive podnebnih sprememb. Žal pa se sprejemajo tudi ukrepi, ki nacelu trajnostnega razvoja in varstvu narave nasprotujejo.
News
Mobilno - z veseljem, a tudi trajnostno!
Danes pomeni mobilnost ravno toliko kot kakovostno življenje! Iz enega v drug kraj je treba prispeti hitro, udobno, neovirano, kolikor je le mogoce. Žal se pri tem mnogi raje usedejo v lasten avtomobil in ne za vožnjo z vlakom skupaj z drugimi ali celo za kolo in lastne noge.
News
Fontainemore/I zasluženo do zelene zastave
Obcini Fontainemore (Dolina Aoste/I), clanici našega združenja, je okoljevarstvena organizacija Legambiente za zgledno delovanje na podrocju varstva okolja v preteklih letih podelila pomembno priznanje – zeleno zastavo Alpske karavane.
News
Razstava v Narodnem parku Les Ecrins: obiskovalci za obiskovalce
Nekoliko drugacno razstavo so postavili v hiši Narodnega parka v francoskem Vallouisu. Razstavo, ki bo na ogled še vse do konca leta, so poimenovali Les Ecrins – obmocje s karakterjem, na njej pa si razstavljenega slikovnega gradiva in besedil ne bo mogoce le ogledovali, temvec bodo razstavne predmete lahko izdelali oz. prispevali tudi obiskovalci sami.
News
Nove ideje za bivanju prijazne Alpe v "postfosilnem obdobju"
Na letošnji strokovni konferenci Mednarodne komisije za varstvo Alp (CIPRA), ki je bila posvečena gospodarski rasti in je prejšnji teden v Lihtenštajn privabila več kot 200 udeležencev, je prevladalo spoznanje, da gospodarska rast zaradi omejenih virov ne more trajati v nedogled. Zahtev in idej, kako se lotiti nujnega procesa krčenja po obdobju rasti, je veliko, najpomembnejše pa je CIPRA povzela v seznamu tez.