Iskanje

Lihtenštajn preverja možnosti za ureditev prekladalne postaje

Študija izvedljivosti, ki jo je naročila Lihtenštajnska industrijska in trgovinska zbornica (LIHK), je potrdila, da poleg avstrijskega Wolfurta in švicarskega Buchsa tudi v Lihtenštajnu obstajajo vse možnosti za prekladanje tovora s ceste na železnico, kar bi zmanjšalo obseg čezmejnega tovornega prometa.

Fellhornske žičnice: ekologija predvsem kot orodje komuniciranja z javnostmi

Odgovorni za žičnice na smučiščih Fellhorna v nemškem Oberstdorfu se hvalijo z nagrado, ki ni bila nikoli podeljena. Sredi novembra so medije obvestili, da so dobili nagrado za posebne dosežke pri varstvu okolja, ki jo podeljuje lihtenštajnski sklad "pro Natura - pro Ski".

Čezmejni prostorski razvoj na območju Bodenskega jezera

Cilj projekta DACH+, ki se izvaja na območju regije Alpski Ren, Bodensko jezero in Zgornjega Rena, je ne le zagotavljati geoinformacij in prostorskih kazalcev, temveč tudi ustvariti platformo, kjer bi se odvijal dialog o skupnem prostorskem razvoju na tem obmejnem prostoru med Nemčijo, Avstrijo, Švico in Lihtenštajnom.

Projekt čezmejne integracije načela enakosti spolov

Vlade avstrijske zvezne dežele Vorarlberg, švicarskega kantona St. Gallen in države Lihtenštajn nameravajo v okviru projekta INTERREG IIIA "Ländergender" skupaj izboljšati svoja prizadevanja na področju enakih možnosti za ženske in moške.

Nova razvojna zasnova za Alpski Ren

Mednarodna vladna komisija za Alpski Ren (IRKA) in Mednarodni odbor za regulacijo Rena (IRR) sta predstavila novo zasnovo razvoja doline Alpskega Rena kot življenjskega in gospodarskega prostora.

Alpski Ren je neugoden življenjski prostor za ribe

Med 13. in 15. avgustom je vzdolž celotnega toka Alpskega Rena, od Graubündna do Bodenskega jezera, potekalo ugotavljanje številnosti ribje populacije. Rezultat je zaskrbljujoč: veliko vrst rib je izginilo. Dokaz, da je Alpski Ren kot življenjski prostor v zelo slabem stanju je dejstvo, da ni bilo mogoče ugotoviti niti prisotnosti nekaterih vrst rib, ki bi jih lahko z gotovostjo pričakovali.

Ureditev obmejnega prometa v Renski dolini

Na lihtenštajnsko-avstrijsko-švicarski tromeji nameravajo odpraviti tehnične težave v prometu. 21. julija 2005 sta se v ta namen sestala avstrijski in švicarski prometni minister in potrdila, da želita okrepiti sodelovanje v čezmejnem železniškem prometu. Na vrhu seznama prednostnih nalog, ki jih bo treba izpolniti v okviru sodelovanja, sta železniška odseka St. Gallen-Bregenz in Feldkirch-Buchs. Načrtovana dela naj bi se na avstrijski strani zaključila leta 2006.

Razstava "Ledeniki v topli gredi" na poti

Kdor je zamudil razstavo "Ledeniki v topli gredi"v münchenskem Alpskem muzeju bo imel leta 2005 večkrat priložnost za ogled iste razstave v manjšem obsegu. Oktobra in novembra bo namreč razstava gostovala v nemškem Sonthofnu, alpskem mestu leta 2005.

Poziv k uresničevanju zasnove za prihodnji razvoj Alpskega Rena

Ob letošnjem svetovnem dnevu voda so področne okoljske organizacije v Graubündnu, Lihtenštajnu, St. Gallnu in Vorarlbergu pozvale k uresničevanju koncepta prihodnjega razvoja Alpskega Rena, ki sta ga pred kratkim sprejeli Mednarodna vladna komisija za Ren (IRKA) in Mednarodna regulacija Rena (IRR).

Velik napredek Lihtenštajna pri spodbujanju rabe fotovoltaičnih sistemov

Z Zakonom o varčevanju energije (Liht. ur. list 1996, št. 193) in energetsko zasnovo "Liechtenstein 2013" je kneževina ustvarila okvirne pogoje, s katerimi namerava zmanjšati porabo energije in spodbuditi rabo obnovljivih virov energije.

Kjotski protokol ratificirali v vseh alpskih državah

3. decembra 2004 je Kjotski protokol ratificiral tudi Lihtenštajn, kar pomeni, da so se h količinskemu zmanjševanju emisij toplogrednih plinov v ciljnem obdobju 2008-2012 glede na raven iz leta 1990 zavezale vse alpske države.

Bindingova nagrada za varstvo narave in okolja podeljena že devetnajstič zapored

12. novembra so na Lihtenštajnski gimnaziji v Vaduzu že devetnajstič zapored podelili Bindingovo nagrado za dosežke na področju varstva narave in okolja. Glavno nagrado v višini 50.000 CHF je prejel Werner Konold s freiburške univerze za svoje izvirno in interdisciplinarno delo na področju ohranjanja kulturne krajine.

Sporna raba vodne energije iz Alpskega Rena

Razvojni koncept za Alpski Ren predvideva 35 ukrepov, dokončno verzijo namerava Mednarodna vladna komisija za Alpski Ren predstaviti na začetku prihodnjega leta.

Da bodo Alpe pripravljene na prihodnost - začetek izvajanja projekta Prihodnost v Alpah

V okviru Alpskega tedna 2004, ki poteka v Kranjski Gori v Sloveniji, bo Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) predstavila svoj novi projekt "Prihodnost v Alpah". Cilj tega široko zasnovanega projekta je spodbujanje trajnostnega razvoja na območju Alp.

Občine mobilno: zaključna publikacija mikroomrežja Renska dolina

V publikaciji "Občine mobilno - trajnostna mobilnost", ki obsega 58 strani, so svoje izkušnje predstavile občine Mäder, Frastanz/Avstrija, Grabs/Švica, Mauren in Schaan/Lihtenštajn, ki so sodelovale pri projektu "Mikromrežje Renska dolina" v okviru pobude INTERREG IIIA.

Ohranjanje pestrosti kulturnih rastlin v alpskem prostoru

Na območju Bodenskega jezera so začeli izvajati čezmejni projekt ohranjanja starih sort pečkatega sadja, v okviru katerega s pomočjo vrtnarskih društev pa tudi prebivalcev zbirajo, dokumentirajo in ohranjajo stare sorte v travniških sadovnjakih. Sredstva za projekt je zagotovila Evropska unija prek pobude INTERREG.

Nove čezmejne kolesarske poti v nemškem jezikovnem prostoru

Nemško zvezno deželo Bavarsko in avstrijsko deželo Tirolsko od srede julija povezuje nova kolesarska pot "Via Bavarica Tyrolensis". Trenutno je dolga 225 km in vodi od Münchna do doline reke Inn, kasneje pa nameravajo traso podaljšati vse do Verone v Italiji in tako urediti pravo čezalpsko pot za kolesarje.

CIPRA v sliki in besedi

Ob 50. obletnici je Mednarodna komsija za varstvo Alp (CIPRA) leta 2002 pripravila film o Alpah in svojem delovanju.

Lihtenštajn zahteva ravnanje z energijo, ki bo v večji meri trajnostno usmerjeno

Nova energetska zasnova Lihtenštajna predvideva spodbujanje obnovljivih virov energije, pomemben del pa je tudi skrbno ravnanje, tj. varčevanje z energijo. Lihtenštajnska družba za varstvo okolja (Liechtensteinische Gesellschaft für Umweltschutz) je v zvezi s tem zavzela naslednje stališče: "Energetska zasnova je v marsikaterem pogledu pozitivno in razveseljivo dejstvo, vendar pa manjkajo ukrepi na področju prometa, saj na dizelsko gorivo in bencin odpade četrtina izpusta CO2 na nacionalni ravni."

Gensko spremenjeni organizmi na območju Bodenskega jezera

V okviru programa INTERREG IIIA je bilo pred kratkim pripravljeno poročilo, ki obravnava problematiko gensko spremenjenih organizmov (GSO) v kmetijstvu. Ključni del poročila je pregled ustreznih zakonskih podlag v EU in okvirnih pogojev v posameznih alpskih državah - Avstriji, Kneževini Lihtenštajnu, Nemčiji in Švici. Izdelavo poročila je naročila mednarodna konferenca za Bodensko jezero.

7. poletna akademija CIPRE: zadnja priložnost za prijavo

Za tiste, ki se želijo udeležiti poletne akademije Mednarodne komisije za varstvo Alp (CIPRA), je na voljo še nekaj prostih mest. Prijaviti se je mogoče najkasneje do 31. maja na spletnem naslovu www.cipra.org (de/fr/it/sl/en), kjer so objavljene nadaljnje informacije o tej izobraževalni prireditvi (npr. program itd.).

7. poletna akademija CIPRE: Alpe v treh tednih

16. avgusta se bo pričela 7. poletna akademija mednarodne komisije za varstvo Alp (CIPRA), ki bo potekala do 3. septembra. Namen akademije je približati alpski prostor vsem zainteresiranim, ki si bodo lahko celovito podobo o Alpah ustvarili v okviru projektnega dela in na predavanjih, posvečenih alpski tematiki.

Začel se je Interregov projekt "Walserji na območju Alp"

Pred kratkim so v švicarskem Brigu začeli izvajati Interregov projekt IIIB z naslovom Walserji na območju Alp, katerega cilj je ohraniti identiteto Walserjev. Projekt predvideva medsebojno povezovanje različnih walserskih skupnosti in spodbujanje učenja walserske nemščine, ki jo danes govorijo le še redki.

Poletna akademija CIPRE 2004: večja usmerjenost v prakso

7. poletna akademija CIPRE "Žarišče Alpe" bo potekala od 16. avgusta do 3. septembra 2004 v prostorih Visoke strokovne tehnične šole Kneževine Lihtenštajn v Vaduzu. V treh tednih, kolikor bo trajala akademija, bodo udeleženci lahko vsebine obravnavali tako s teoretičnega kot tudi praktičnega vidika.

Podeljena Bindingova nagrada 2003 za varstvo narave in okolja

V lihtenštajnskem Vaduzu so 14. novembra 2003 že osemnajstič zapovrstjo podelili Bindingovo nagrado za izredne dosežke na področju varstva narave in okolja. Kar trije od štirih letošnjih nagrajencev so se izkazali z izjemnim delovanjem pri varstvu alpskega sveta in uveljavljanju načel Alpske konvencije.

Raziskave in konferenca o razvoju železnice

Mreža za A13/E43 je naročila izvedbo raziskave, ki glede prihodnje ponudbe javnega potniškega prometa na območju obmejnega prostora med Nemčijo, Švico, Avstrijo in Lihtenštajnom postavlja naslednje zahteve:

CIPRA Info 69

Začela se je 6. mednarodna poletna akademija CIPRE

V tem tednu se je začela 6. mednarodna poletna akademija Mednarodne komisije za varstvo Alp CIPRA-International, na kateri svoje znanje o Alpah poglablja 17 udeležencev iz šestih držav. Tritedenska prireditev, na kateri bodo strokovnjaki posredovali širše informacije o različnih vidikih trajnostnega razvoja na območju Alp, poteka v lihtenštajnskemu mestu Schaan.

Nova domača spletna stran CIPRE-International

Spletne strani Mednarodne komisije za varstvo Alp CIPRA-International so dobile novo podobo. Sodobno oblikovane strani na domačem naslovu www.cipra.org prinašajo številne informacije o CIPRI in njenih članskih organizacijah, ki so razdeljene po rubrikah Novice, Prireditve (npr. poletna akademija ali letna strokovna konferenca), Aktivnosti, Publikacije in Stališča. Objavljene so tudi informacije, ki se navezujejo na Alpsko konvencijo, stališča CIPRE o Alpski konvenciji ter splošne informacije o Alpah v smislu evropske regije (npr. administrativne enote na območju veljavnosti Alpske konvencije).

Učinkovitejši sistem javnega prometa kot priložnost za dolino Alpskega Rena?

Odbor "Ustavimo promet na A13!" je pred kratkim kot alternativo načrtovanim projektom za gradnjo cest na območju avstrijske zvezne dežele Vorarlberg, ki bi zahtevali več milijonov evrov, predložil predlog o ciljni izgradnji infrastrukture javnega pometa na območju regije Alpskega Rena. Da bi lahko ta namen tudi dejansko uresničili, bi morali Avstrija, Nemčija, Lihtenštajn in Švica ustanoviti poseben sklad za javni promet.