Iskanje

Razprave

Okvirni pogoji

Zlati šakal, lisica in kune

Volk (Canis lupus)

Ris (Lynx lynx)

Rjavi medved (Ursus arctos)

Velike zveri

Makroregionalna strategija za Alpe

Alpe

Alpska konvencija

Konvencija o varstvu Alp je mednarodna pogodba, katere osrednji namen je zagotoviti varstvo in trajnostni razvoj alpskega sveta. Podpisana je bila 7. novembra 1991 v Salzburgu, tedaj so jo podpisale Avstrija, Nemčija, Italija, Francija, Lihtenštajn in Švica. Slovenija je konvencijo podpisala 29. marca 1993, Monako pa se je pridružil kasneje s podpisom dodatnega protokola. Konvencija je pričela veljati 6. marca 1995. Alpska konvencija je mednarodna pogodba, ki se zavzema za celovito varstvo in trajnostni razvoj alpskega sveta. Nastala je na pobudo CIPRE in po dolgih pripravah, ki jih je prav tako vodila omenjena organizacija.

TEME

Z mokrišči iz podnebnega morosta

Hektar mokrišč lahko v letu dni shrani toliko CO2, kot ga proizvede avtomobil, Alpe pa na globalni ravni sodijo k območjem z največjim številom avtomobilov. A kaj, ko je neokrnjenih mokrišče vedno manj.

Stališče: Prevlada tranzitnega prometa

Bolezni dihal, bolezni srca in ožilja, srčni napadi – izpostavljenost ljudi, ki živijo vzdolž tranzitnih poti, je ogromna. Politika preučuje ukrepe, sprejema odločitve in znova posplošuje. A vsako nadaljnje odlašanje ogroža prebivalstvo, opozarja Andreas Riedl, direktor CIPRE Južna Tirolska.

Alpski Log oblikuje svojo prihodnost

S katerimi odločitvami se soočajo odročne gorske vasi? Kakšne so posledice današnjih odločitev? CIPRA predstavlja perspektive in potenciale za življenje in delo v Alpah danes in v prihodnje.

Kako lahko neokrnjeni ekosistemi zagotavljajo kakovostnejše življenje

Narava nam zagotavlja številne storitve. Projekt AlpES se osredotoča na koncept ekosistemskih storitev ter na izvedbo njihovega kartiranja, ohranjanja in vrednotenja v alpskem prostoru.

Rešitve za čezmejno mobilnost dnevnih migrantov

Zastoji, zaustavitev prometa v eno smer, obremenjevanje okolja s finim prahom in brennerski predor. Medtem ko se problemi tranzitnega in tovornega prometa le še kopičijo v političnih agendah, pa avtomobili dnevnih migrantov ostajajo še vedno ujeti v prometnih zamaških.

Kakšna bo prihodnost alpske strategije?

Januarja je predsedstvo EUSALP prevzela avstrijska Zvezna dežela Tirolska. V letošnjem letu bo tudi sprejeta odločitev, kako izvajati strategijo v praksi.

Boj za alpski vlak

Boj za ohranitev železniške proge v francoskih Alpah se nadaljuje – v Grenoblu, Gapu ali Clellesu so se zvrstile različne protestne akcije, prireditve in dogodki.

Perspektive za mlade

Kot številna druga podeželska območja se tudi Koroška na severu Slovenije sooča z odseljevanjem prebivalstva. Različni ukrepi in ideje naj bi zdaj mlade prepričali, da ostanejo v domači regiji.

Reševanje »kraljice Dolomitov«

Marmolado, najvišji vrh v italijanskih Dolomitih, ogrožajo projekti, ki predvidevajo vzpostavitev povezave med posameznimi smučišči in žičniško infrastrukturo. A temu se sedaj niso uprli le okoljevarstveniki, temveč tudi gospodarstveniki v Venetu.

Oh...

GaYA

[Projekt zaključen] Upravljanje in mladi v Alpah - Za gorska območje je značilno odseljevanje mladih ljudi, saj imajo ti le malo možnosti na tamkajšnjem trgu delovne sile in nikakršnih obetov za prihodnost. Možnosti za udeležbo v demokratičnem življenju je vedno manj, zaupanje v tradicionalne demokratične mehanizme izginja, zlasti pri mladih. Območje Alp in tudi celotna Evropa sta se tako znašla pred izzivom, kako se odzvati na tak razvojni trend.

Koalicija za trajnostno prometno politiko

Koalicija za trajnostno prometno politiko (KTPP) je neformalno združenje organizacij in posameznikov, ki si prizadeva za trajnostno prometno politiko v Sloveniji. Spremlja in se odziva na aktualne procese v slovenski in evropski prometni politiki in hkrati povečuje medsebojno informiranost o dogajanju na prometnem področju.

Sounding Board

Alpsko partnerstvo za lokalne podnebne ukrepe (ALPACA)

[Projekt zaključen] Vizija zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in s tem omejitev nevarnih posledic podnebnih sprememb se je uveljavila na globalni ravni, a lokalna raven je tista, ki jo mora uresničevati.

Gozdni vrtec, kjer otroci uživajo v naravi

Z majhno skupino vzgojiteljic iz Hrvaškega vrtca smo v sredo, 22. novembra, prisostvovali običajnemu dnevu v enem prvih gozdnih vrtcev v Avstriji. Vrtec se nahaja na posesti ekološke kmetije, svoja potepanja pa skupina opravlja tudi v sosednjih gozdovih, ki so v lasti vaščanov. Razvil se je iz majhnega projekta in tako tudi obstal; povpraševanja je toliko, da morajo vsako leto zavrniti nekaj otrok. Skupina šteje 21 otrok v starosti od 3 do 5 let, za katere skrbita dve vzgojiteljici, tretja pa skrbi za administrativne in vodstvene zadeve. CIPRA Slovenija že vrsto let organizira ekskurzije za vzgojitelje in učitelje v gozdni vrtec Verein Waldkindergarten Maria Saal, kjer izvajanje gozdne pedagogike lahko resnično doživijo.

Letna strokovna konferenca 2018

Slovenske gore pod vedno večjimi pritiski

Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2003 11. december razglasila za Mednarodni dan gora. Odločitev so sprejeli po velikem uspehu, ki so ga dosegli leto prej s projektom o zavedanju človeštva o pomenu gora. Na ta dan, 11. december, so marsikje organizirani dogodki z namenom opozoriti na pomen gora za življenje in za ohranjanje biotske raznolikosti, ter opozoriti na pomen varovanja in trajnostnega razvoja gorskih območij. Vsako leto je mednarodni dan gora posvečen drugi temi, pomembni za trajnostni razvoj gorskih območij.

Alpwil oblikuje svojo prihodnost

S katerimi izzivi se morajo soočiti oddaljene gorske vasi? Kakšne so posledice današnjih odločitev? Z interaktivno predstavitvijo in spletnim dosjejem predstavlja CIPRA perspektive in potenciale za trenutno in prihodnje življenje in delo v Alpah.

Središča in obrobja