Načelna stališča

Zimske olimpijske igre: Alpe so več kot le igrišče
Zimske olimpijske igre: Alpe so več kot le igrišče
Veliki globalni športni dogodki fascinirajo in navdušujejo. Zimski šport v Alpah ima s svojo globoko zakoreninjeno tradicijo in strastnimi privrženci_kami poseben pomen. Vendar menimo, da olimpijske zimske igre v svoji sedanji obliki niso niti ekološko niti socialno sprejemljive. Kljub obljubam o reformah najnovejši dogodki v sklopu priprav na zimske olimpijske igre v Milanu in Cortini 2026 in v Franciji leta 2030 ter »privilegirana kandidatura« Švice za zimske igre 2038, kažejo, da olimpijski model še vedno ni trajnosten. Tudi referendumi (npr. v Innsbrucku, Sionu, Münchnu, Graubündnu) so v zadnjih desetletjih večkrat pokazali, da velik del prebivalstva ni več pripravljen plačati cene za zimske olimpijske igre.
Odprto pismo komisarju Apostolosu Tzitzikostasu in ministrom za promet alpskih držav
Odprto pismo komisarju Apostolosu Tzitzikostasu in ministrom za promet alpskih držav
Alpski prostor je zaradi podnebnih sprememb, izrazite gostote prebivalstva v glavnih dolinah in onesnaženosti zraka, pod izjemni pritiski. V luči teh izhodišč je trenutni pravni spor med Italijo in Avstrijo, ki poteka pred Sodiščem Evropske unije (SEU), temeljnega pomena.
Promet in mobilnost v Alpah
Promet in mobilnost v Alpah
V svojem novem 40-stranskem dokumentu CIPRA opisuje trajnostno mobilnost v alpskem prostoru s čim manjšim negativnim vplivom prometa na okolje in ljudi. Poleg potniškega prometa dokument obravnava tudi promet dnevnih delovnih migrantov, daljinski promet in tovorni promet – dopolnjen z dejstvi, konkretnimi ukrepi in dobrimi primeri.

Novice

So planinske koče v Alpah prve žrtve podnebne krize?
So planinske koče v Alpah prve žrtve podnebne krize?
Pomanjkanje vode, krušljive gore, nujne prenove – upravljanje planinskih postojank nikoli ni bilo enostavno, podnebna kriza pa je razmere še poslabšala. Avstrijska planinska zveza je že pozvala k pomoči in ukrepanju.
Prizorišče AlpskegaTedna 2024 je Nova Gorica
Prizorišče AlpskegaTedna 2024 je Nova Gorica
Po dveh desetletjih, odkar je v Kranjski Gori potekal prvi AlpskiTeden, se ta mednarodna prireditev alpskih organizacij vrača v Slovenijo. Dogodek bo potekal med 23. in 25. septembrom 2024.
Mladi zahtevajo kakovostno življenje v Alpah
Mladi zahtevajo kakovostno življenje v Alpah
V 72. epizodi CIPRINEGA podkasta z naslovom 𝐘𝐨𝐮𝐧𝐠 𝐝𝐞𝐦𝐚𝐧𝐝𝐬 𝐟𝐨𝐫 𝐚 𝐠𝐨𝐨𝐝 𝐥𝐢𝐟𝐞 𝐢𝐧 𝐭𝐡𝐞 𝐀𝐥𝐩𝐬, z vami delimo rezultate projekta Alpski kompas.
»Velika večina ljudi si želi prihodnosti.«
»Velika večina ljudi si želi prihodnosti.«
Bea Albermann dela kot mlada zdravnica na pediatrični kliniki. Mlada Švicarka je soustanoviteljica organizacije «Health for Future Switzerland» (Zdravje za prihodnost Švice), protestira na svetovnih podnebnih konferencah in motivira druge, da povečajo svoj politični odtis.

Stališče

Stališče: Ohranjena alpska pokrajina je razvojna odločitev
Stališče: Ohranjena alpska pokrajina je razvojna odločitev
Vedno več infrastrukturnih posegov odpira še zadnja gorska območja v Alpah, grozijo tudi Triglavskemu narodnemu parku. V javnost je prišel predlog elektrifikacije Kredarice, najvišje slovenske planinske koče. Poseg bi pomenil obsežna gradbena dela sredi narodnega parka. Katarina Žakelj, direktorica CIPRE Slovenija, poziva k bolj trajnostnemu odzivu na naraščajoče število obiskovalcev gora.
Stališče: Za javni prevoz potrebujemo alpsko vozovnico
Stališče: Za javni prevoz potrebujemo alpsko vozovnico
Šolanje na domu, obdobje brez javnega prevoza in zaprtje meja: Koronakriza je razkrila nekatere vidike življenja, katerim smo do sedaj morda namenili premalo pozornosti. Rok Brišnik meni, da bi nekaj težav lahko rešili z vsesplošno alpsko vozovnico za javni prevoz. Rok študira geografijo in zgodovino na Univerzi v Ljubljani/SI in je član Mladinskega sveta CIPRE (CYC).
Stališče: pomen procesa soodločanja za revitalizacijo Alpskega Rena
Stališče: pomen procesa soodločanja za revitalizacijo Alpskega Rena
V korito stisnjen rečni odsek Alpskega Rena na območju med Lihtenštajnom, Avstrijo in Švico naj bi le dobil več prostora. Vse tri alpske države so sicer pred več kot desetletjem že podpisale koncept, na podlagi katerega bi bilo mogoče namero tudi uresničiti, a se to doslej še ni zgodilo. Za izvedbo zakonsko določenih izboljšav na področju voda pa sta nujna tudi široko splošno soglasje in proces sprejemanja odločitev, v katerem bodo okoljske organizacije lahko aktivno sodelovale, opozarja Elias Kindle, direktor CIPRE Lihtenštajn.