Načelna stališča

Zimske olimpijske igre: Alpe so več kot le igrišče
Zimske olimpijske igre: Alpe so več kot le igrišče
Veliki globalni športni dogodki fascinirajo in navdušujejo. Zimski šport v Alpah ima s svojo globoko zakoreninjeno tradicijo in strastnimi privrženci_kami poseben pomen. Vendar menimo, da olimpijske zimske igre v svoji sedanji obliki niso niti ekološko niti socialno sprejemljive. Kljub obljubam o reformah najnovejši dogodki v sklopu priprav na zimske olimpijske igre v Milanu in Cortini 2026 in v Franciji leta 2030 ter »privilegirana kandidatura« Švice za zimske igre 2038, kažejo, da olimpijski model še vedno ni trajnosten. Tudi referendumi (npr. v Innsbrucku, Sionu, Münchnu, Graubündnu) so v zadnjih desetletjih večkrat pokazali, da velik del prebivalstva ni več pripravljen plačati cene za zimske olimpijske igre.
Odprto pismo komisarju Apostolosu Tzitzikostasu in ministrom za promet alpskih držav
Odprto pismo komisarju Apostolosu Tzitzikostasu in ministrom za promet alpskih držav
Alpski prostor je zaradi podnebnih sprememb, izrazite gostote prebivalstva v glavnih dolinah in onesnaženosti zraka, pod izjemni pritiski. V luči teh izhodišč je trenutni pravni spor med Italijo in Avstrijo, ki poteka pred Sodiščem Evropske unije (SEU), temeljnega pomena.
Promet in mobilnost v Alpah
Promet in mobilnost v Alpah
V svojem novem 40-stranskem dokumentu CIPRA opisuje trajnostno mobilnost v alpskem prostoru s čim manjšim negativnim vplivom prometa na okolje in ljudi. Poleg potniškega prometa dokument obravnava tudi promet dnevnih delovnih migrantov, daljinski promet in tovorni promet – dopolnjen z dejstvi, konkretnimi ukrepi in dobrimi primeri.

Novice

Skupaj za prihodnost Alp
Skupaj za prihodnost Alp
Slovensko predsedstvo Alpske konvencije je 22. januarja 2025 na Brdu/SI gostilo Alpsko konferenco. Osrednja tema je bila kakovost življenja na območju Alp, ki jo obravnava tudi 10. poročilo o stanju Alp.
Alpski konvenciji bo leta 2025 predsedovala Italija
Alpski konvenciji bo leta 2025 predsedovala Italija
Italija se pripravlja na predsedovanje Alpski konvenciji v obdobju 2025-2026, medtem ko bosta Lihtenštajn in Avstrija leta 2025 sopredsedovala Strategiji EU za Alpsko regijo (EUSALP). Obe pobudi se osredotočata na trajnost in čezmejno sodelovanje.
Sporni načrti EU: sprememba varstvenega statusa volkov
Sporni načrti EU: sprememba varstvenega statusa volkov
[Posodobitev] Bernska konvencija je 3. decembra izglasovala znižanje varstvenega statusa volka s „stogo zaščitenega“ na „zaščitenega“.
Jedrska energija: opustitev ali ponovna oživitev?
Jedrska energija: opustitev ali ponovna oživitev?
Morebitni drugi jedrski reaktor v Krškem v Sloveniji, razprave o prepovedi gradnje novih jedrskih elektrarn v Švici, italijanski načrti za vrnitev k jedrski energiji: Ali območju Alp grozi oživitev jedrske energije?

Stališče

Stališče: Podnebne spremembe ne poznajo demokracije!
Stališče: Podnebne spremembe ne poznajo demokracije!
Močna deževja, poplave, vročinski valovi, gozdni požari. Predvsem gorske regije so tiste, ki se vse pogosteje spopadajo z izrednimi vremenskimi dogodki, čeprav same niso glavne povzročiteljice podnebnih sprememb. Da to ni povsem demokratično, opozarja Francesco Pastorelli, direktor CIPRE Italija: k boju proti podnebnih spremembam moramo prispevati vsi.
Stališče: Stopimo skupaj za dobro mladih v alpskem prostoru!
Stališče: Stopimo skupaj za dobro mladih v alpskem prostoru!
Mladinski svet CIPRE, Mladinski parlament Alpske konvencije, Delovna skupina za mlade v okviru francoskega odbora za Alpe in od leta 2021 tudi Mladinski svet EUSALP so organizacije, ki mlade že danes vključujejo v proces sprejemanja političnih odločitev. A zdaj je čas, da se na pot, ki smo jo izbrali, podamo skupaj in ne vsak zase, opozarjata Jean Horgues Debat, predsednik CIPRE Francija, in Julika Jarosch, vodja projektov pri CIPRI Francija.
Stališče: Voda ne dopušča nasprotovanja
Stališče: Voda ne dopušča nasprotovanja
Število izrednih vremenskih dogodkov se vse bolj povečuje tudi v Alpah, podnebna kriza pa tak razvojni trend še spodbuja. Ali lahko nastale težave res rešimo z gradnjo novih jezov, elektrarn ali pozidav in obenem pokrijemo tudi vse večje potrebe po energiji? Delovati moramo za vodno energijo in ne proti njej, opozarja Kaspar Schuler, direktor CIPRE in soavtor novega stališča CIPRE o vodni energiji.