Načelna stališča

Zimske olimpijske igre: Alpe so več kot le igrišče
Zimske olimpijske igre: Alpe so več kot le igrišče
Veliki globalni športni dogodki fascinirajo in navdušujejo. Zimski šport v Alpah ima s svojo globoko zakoreninjeno tradicijo in strastnimi privrženci_kami poseben pomen. Vendar menimo, da olimpijske zimske igre v svoji sedanji obliki niso niti ekološko niti socialno sprejemljive. Kljub obljubam o reformah najnovejši dogodki v sklopu priprav na zimske olimpijske igre v Milanu in Cortini 2026 in v Franciji leta 2030 ter »privilegirana kandidatura« Švice za zimske igre 2038, kažejo, da olimpijski model še vedno ni trajnosten. Tudi referendumi (npr. v Innsbrucku, Sionu, Münchnu, Graubündnu) so v zadnjih desetletjih večkrat pokazali, da velik del prebivalstva ni več pripravljen plačati cene za zimske olimpijske igre.
Odprto pismo komisarju Apostolosu Tzitzikostasu in ministrom za promet alpskih držav
Odprto pismo komisarju Apostolosu Tzitzikostasu in ministrom za promet alpskih držav
Alpski prostor je zaradi podnebnih sprememb, izrazite gostote prebivalstva v glavnih dolinah in onesnaženosti zraka, pod izjemni pritiski. V luči teh izhodišč je trenutni pravni spor med Italijo in Avstrijo, ki poteka pred Sodiščem Evropske unije (SEU), temeljnega pomena.
Promet in mobilnost v Alpah
Promet in mobilnost v Alpah
V svojem novem 40-stranskem dokumentu CIPRA opisuje trajnostno mobilnost v alpskem prostoru s čim manjšim negativnim vplivom prometa na okolje in ljudi. Poleg potniškega prometa dokument obravnava tudi promet dnevnih delovnih migrantov, daljinski promet in tovorni promet – dopolnjen z dejstvi, konkretnimi ukrepi in dobrimi primeri.

Novice

Skupaj za prihodnost Alp
Skupaj za prihodnost Alp
Slovensko predsedstvo Alpske konvencije je 22. januarja 2025 na Brdu/SI gostilo Alpsko konferenco. Osrednja tema je bila kakovost življenja na območju Alp, ki jo obravnava tudi 10. poročilo o stanju Alp.
Alpski konvenciji bo leta 2025 predsedovala Italija
Alpski konvenciji bo leta 2025 predsedovala Italija
Italija se pripravlja na predsedovanje Alpski konvenciji v obdobju 2025-2026, medtem ko bosta Lihtenštajn in Avstrija leta 2025 sopredsedovala Strategiji EU za Alpsko regijo (EUSALP). Obe pobudi se osredotočata na trajnost in čezmejno sodelovanje.
Sporni načrti EU: sprememba varstvenega statusa volkov
Sporni načrti EU: sprememba varstvenega statusa volkov
[Posodobitev] Bernska konvencija je 3. decembra izglasovala znižanje varstvenega statusa volka s „stogo zaščitenega“ na „zaščitenega“.
Jedrska energija: opustitev ali ponovna oživitev?
Jedrska energija: opustitev ali ponovna oživitev?
Morebitni drugi jedrski reaktor v Krškem v Sloveniji, razprave o prepovedi gradnje novih jedrskih elektrarn v Švici, italijanski načrti za vrnitev k jedrski energiji: Ali območju Alp grozi oživitev jedrske energije?

Stališče

Stališče: Skupno reševanje Alp, naše zakladnice zdravja
Stališče: Skupno reševanje Alp, naše zakladnice zdravja
Čista voda in svež zrak, velika naravna raznolikost in različni višinski pasovi – Alpe ponujajo vse, kar potrebujemo za aktivno in zdravo življenje. A da bi to edinstveno zakladnico zdravja ohranili, bo treba združiti moči, sta prepričani Anna Mehrmann in Maya Mathias iz CIPRE International, ki je konec junija v Lihtenštajnu organizirala 1. Forum o prihodnosti Alp.
Stališče: Prometni kolaps lahko preprečimo le s skupnim sodelovanjem
Stališče: Prometni kolaps lahko preprečimo le s skupnim sodelovanjem
Reševanja problematike naraščajočega prometa osebnih vozil in tranzitnega prometa se ni mogoče lotiti z regionalnimi ali nacionalnimi pristopi. Rešitve je treba poiskati skupaj, saj Alpe ležijo sredi Evrope, in prav ta geografska banalnost je ključnega pomena za razumevanje prometnopolitične problematike v Alpah – če res želimo preprečiti prometni kolaps, pravi Kaspar Schuler, izvršni direktor CIPRE International.
Stališče: Alpe niso neskončen vir energije!
Stališče: Alpe niso neskončen vir energije!
Sončna, vetrna in vodna energija nam pomagajo zmanjševati odvisnost od fosilnih virov energije, kot so premog, nafta ali zemeljski plin. To lahko dosežemo tudi tako, da ne bomo žrtvovali zadnjih alpskih območij z nadpovprečno biotsko raznovrstnostjo, je prepričana Isabella Helmschrott, direktorica CIPRE Švica.