Načelna stališča

Die Alpenkonvention: Zwischenbilanz
Die Alpenkonvention: Zwischenbilanz
Die fehlende öffentliche Debatte über die fachlichen Inhalte der Alpenkonvention hat in verschiedenen Regionen zu Irritationen bei der Bevölkerung geführt. Die CIPRA International hat deshalb 1992 für jedes Protokoll ihre Forderungen an die Alpenkonvention formuliert und stellt sie den Vertragsparteien als Diskussionsvorlage zur Verfügung. Damit will die CIPRA die fachliche Debatte eröffnen und der Alpenbevölkerung sagen, was im Rahmen der Alpenkonvention auf sie zukommen wird.
CIPRA - Deklaracija vode iz MartulJka, Slovenija
CIPRA - Deklaracija vode iz MartulJka, Slovenija
Manj kot 10% skupne dolžine skoraj 10.000 km poglavitnih alpskih rek je še v naravnem stanju. Tanerazveseljiv rezultat smo dobili s študijo, katero je pod okriljem Mednarodnega centra za alpsko okolje (ICALPE) iz Chamberya /Francija naročlia Mednarodna komisija za varstvo Alp, CIPRA, v sodelovanju z Univerzo Grenoble. V naclonainem pogledu se rezultati gibljejo med 2 in 7%, samo Francija se lahko pohvali še z 18% neoporečnih alpskih rek. Niti ena sama alpska reka ni več v svojem celotnem teku v neoporečno ohranjenem naravnem stanju. Število rek, ki so nepoškodovane v dolžini, ki presega 15-20 km gornjega toka, je manjše od 10. Zato udeleženci letne seje CIPRA v Martuljku / Slovenija od viad alpskih držav in dežel zahtevajo, naj kot odmor za premislek uvedejo 10 letno prepoved vsakršnega nadaljniega poseganja v naravne vodotoke, ki zaenkrat še niso poškodovani. Cilj te zahteve je ustanovitev združene biosfere za pokrajine naravnih voda, ki bi obsegala celotni lok Alp. Osnovno ogrodje tovrstne sfere bi predstavliali vodotoki, ki so navedeni v zgoraj omenjeni študiji ICALPE. Za tiste vodotoke, ki so najbolj poškodovani, bi bilo potrebno ugotoviti in uresničiti možnosti revitalizacije.

Novice

Novo zavezništvo evropskih gorskih območij
Novo zavezništvo evropskih gorskih območij
Tri krovne organizacije, ki so se zapisale gorništvu in trajnostnemu pristopu na evropskih gorskih območjih, so konec novembra 2021 sprejele odločitev o vzpostavitvi medsebojnega sodelovanja – to so Združenje planinskih zvez alpskega loka (CAA), Evropsko združenje planinskih organizacij (EUMA) in Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA).
Ohranjanje in renaturacija rek na gorskih območjih
Ohranjanje in renaturacija rek na gorskih območjih
V francoski dolini reke Romanche so se odločili za odstranitev sto let starega jezu, skupaj pa bodo na območju celotne regije podrli še pet jezov in elektrarn. – V Švici so letos prvič podelili certifikat Gewässerperle Plus, prejela pa sta jo hudourniška vodotoka Beverin in Chamuera.
Potujemo trajnostno
Potujemo trajnostno
Trend k vse večji regionalnosti in trajnostnosti je občutiti zlasti med epidemijo. V okviru projekta Yoalin, ki se je zaključil v Innsbrucku septembra 2021 z razpravo o mobilnosti v prihodnje, v kateri so sodelovali tudi različni strokovnjaki, se je tudi letošnje poletje 125 mladih odločilo za podnebju prijazna potovanja z vlakom in avtobusom in tako spoznavalo Alpe.
Podnebna kriza rahlja gorski svet
Podnebna kriza rahlja gorski svet
Padajoče kamenje ter skalni podori in odlomi v Alpah niso nič novega, a taljenje stalno zamrznjenih tal razmere le še zaostruje – to velja tako za obiskovanje gora kakor tudi za življenje na gorskih območjih.

Stališče

Stališče: Ohranjena alpska pokrajina je razvojna odločitev
Stališče: Ohranjena alpska pokrajina je razvojna odločitev
Vedno več infrastrukturnih posegov odpira še zadnja gorska območja v Alpah, grozijo tudi Triglavskemu narodnemu parku. V javnost je prišel predlog elektrifikacije Kredarice, najvišje slovenske planinske koče. Poseg bi pomenil obsežna gradbena dela sredi narodnega parka. Katarina Žakelj, direktorica CIPRE Slovenija, poziva k bolj trajnostnemu odzivu na naraščajoče število obiskovalcev gora.
Stališče: Za javni prevoz potrebujemo alpsko vozovnico
Stališče: Za javni prevoz potrebujemo alpsko vozovnico
Šolanje na domu, obdobje brez javnega prevoza in zaprtje meja: Koronakriza je razkrila nekatere vidike življenja, katerim smo do sedaj morda namenili premalo pozornosti. Rok Brišnik meni, da bi nekaj težav lahko rešili z vsesplošno alpsko vozovnico za javni prevoz. Rok študira geografijo in zgodovino na Univerzi v Ljubljani/SI in je član Mladinskega sveta CIPRE (CYC).
Stališče: pomen procesa soodločanja za revitalizacijo Alpskega Rena
Stališče: pomen procesa soodločanja za revitalizacijo Alpskega Rena
V korito stisnjen rečni odsek Alpskega Rena na območju med Lihtenštajnom, Avstrijo in Švico naj bi le dobil več prostora. Vse tri alpske države so sicer pred več kot desetletjem že podpisale koncept, na podlagi katerega bi bilo mogoče namero tudi uresničiti, a se to doslej še ni zgodilo. Za izvedbo zakonsko določenih izboljšav na področju voda pa sta nujna tudi široko splošno soglasje in proces sprejemanja odločitev, v katerem bodo okoljske organizacije lahko aktivno sodelovale, opozarja Elias Kindle, direktor CIPRE Lihtenštajn.