Načelna stališča

Aktionsplan für die Umsetzung der Alpenkonvention
Aktionsplan für die Umsetzung der Alpenkonvention
Die CIPRA International präsentiert 1996 einen Aktionsplan für die Umsetzung der Alpenkonvention. Ein erster Teil des Dokuments hat übergeordnete Bedeutung für alle Protokolle. Hier werden ein Logo für die Alpenkonvention und ein Label für besondere Qualität von Produkten oder Dienstleistungen gefordert. Es sollen ein "Weissbuch" für modellhafte Projekte sowie eine "Schwarze Liste" nicht alpenkonventions-kompatibler Massnahmen erstellt werden. Eine unabhängige Stelle zur Prüfung der Kompatibilität von Projekten und Massnahmen mit den Zielen und Inhalten der Alpenkonvention muss geschaffen werden. Weiter werden Aktionen in den Themenbereichen der Protokolle der Alpenkonvention vorgeschlagen.
Vorschlag der CIPRA zum Verkehrs-Protokoll der Alpenkonvention
Vorschlag der CIPRA zum Verkehrs-Protokoll der Alpenkonvention
Nachdem sich die Signatare der Alpenkonvention noch nicht auf einen konsensfähigen Text für das Verkehrs-Protokoll einigen konnten, legt die CIPRA einen eigenen Entwurf vor. Das Verkehrsprotokoll will die Belastungen und Risiken im Bereich des inneralpinen und des alpenquerenden Verkehrs auf ein Mass senken, das für Menschen, Tiere und Pflanzen nicht schädlich ist. Es verpflichtet zum Ausbau des öffentlichen Verkehrs und zur Verlagerung des Verkehrs auf die Schiene. Weiter dürfen keine neuen hochrangigen Strsasen mehr gebaut werden. Auch die Belastungen des Flugverkehrs müssen gesenkt werden. Im Bereich Tourismus ist eine weitere Erschliessung unter dem Gesichtspunkt des Umweltschutzes zu diskutieren.
CIPRA - prometni deklaracija iz Belluno/I
CIPRA - prometni deklaracija iz Belluno/I
Upoštevajoè deklaracijo, ki jo je o tranzitnem prometu v Alpah sprejela CIPRA 1.oktobra 1988 v Triesenbergu, je 150 strokovnjakov in predstavnikov CIPRA iz vseh alpskih dežel pripravilo poziv, posredovan vsem za alpski prostor odgovomim politikom, upravam, znanstvenim ustanovam in zvezam: Zmanjšmo prometne obremenitve!

Novice

Beg iz mesta in podnebje
Beg iz mesta in podnebje
Proces odseljevanja je prizadel številne predele v alpskem prostoru, zaradi posledic podnebnih sprememb pa se je marsikdo odločil za selitev prav na gorska območja, kažejo rezultati italijanskega raziskovalnega projekta.
Zimske olimpijske igre 2030 v Nici
Zimske olimpijske igre 2030 v Nici
MOK je zavrnil švicarsko idejo o decentraliziranih in trajnostnih olimpijskih igrah. – Gostitelj zimskih olimpijskih iger bo najverjetneje francosko sredozemsko mesto Nica.
Stališče: Gore za vse? Ne bo držalo!
Stališče: Gore za vse? Ne bo držalo!
Dostop do gora in gorskih športov je pogosto nepravičen, izključujoč, omejevalen in diskriminatoren. Henriette Adolf, namestnica direktorja CIPRE Nemčija, se zato zavzema za enakopravno vključevanje vseh članov družbe v gorske športne dejavnosti.
Posvet: Vloga gozdnih ekosistemov v luči podnebnih sprememb
Posvet: Vloga gozdnih ekosistemov v luči podnebnih sprememb
Strokovno in zainteresirano javnost vljudno vabimo na strokovni posvet Vloga gozdnih ekosistemov v luči podnebnih sprememb, ki bo potekal v sredo, 6. decembra 2023, v Upravni muzejski hiši, v 2. nadstropju Slovenskega etnografskega muzeja, na Metelkovi ulici 2 v Ljubljani.

Stališče

Stališče: Milano-Cortina 2026: Vse prej kot vzorni projekt
Stališče: Milano-Cortina 2026: Vse prej kot vzorni projekt
Olimpijske igre 2026 v Milanu in Cortini naj bi bile vzorni projekt za trajnostni razvoj. Že zdaj jasno, da ta pričakovanja niso niti približno izpolnjena, trdi Luigi Casanova, nekdanji dolgoletni član upravnega odbora CIPRE Italija in avtor leta 2022 izdane knjige, ki kritično obravnava zimske olimpijske igre.
Stališče: Dajmo prednost mladim pred turizmom
Stališče: Dajmo prednost mladim pred turizmom
Želimo si, da bi mladi ostali v ruralnem okolju, vendar potrebe turistov, visoke cene nepremičnin in oglasi z napisi »zemlja za investicijo« to željo otežujejo. Govorimo o ohranjanju narave in preprečevanju podnebne ter biodiverzitetne krize, medtem ko v naravnem prostoru rastejo trgovski centri in industrijske cone. Varovanje okolja in reševanje stanovanjske krize bi moralo biti na prvem mestu, saj je to v interesu mladih, pravi Dijana Čataković iz CIPRE Slovenija. Sprašuje: Kdo bo še živel v Alpah in kdo si življenje tam še lahko privoščil?
Stališče: Inovacije so dobre, še boljša pa je povezanost z lokalno skupnostjo!
Stališče: Inovacije so dobre, še boljša pa je povezanost z lokalno skupnostjo!
Kot opozarja Paula Duske, vodja projekta Central Mountains pri CIPRA Lab GmbH, je čezmejno sodelovanje na gorskih območjih lahko učinkovito le v sodelovanju z lokalnim prebivalstvom.