Načelna stališča

Aktionsplan für die Umsetzung der Alpenkonvention
Aktionsplan für die Umsetzung der Alpenkonvention
Die CIPRA International präsentiert 1996 einen Aktionsplan für die Umsetzung der Alpenkonvention. Ein erster Teil des Dokuments hat übergeordnete Bedeutung für alle Protokolle. Hier werden ein Logo für die Alpenkonvention und ein Label für besondere Qualität von Produkten oder Dienstleistungen gefordert. Es sollen ein "Weissbuch" für modellhafte Projekte sowie eine "Schwarze Liste" nicht alpenkonventions-kompatibler Massnahmen erstellt werden. Eine unabhängige Stelle zur Prüfung der Kompatibilität von Projekten und Massnahmen mit den Zielen und Inhalten der Alpenkonvention muss geschaffen werden. Weiter werden Aktionen in den Themenbereichen der Protokolle der Alpenkonvention vorgeschlagen.
Vorschlag der CIPRA zum Verkehrs-Protokoll der Alpenkonvention
Vorschlag der CIPRA zum Verkehrs-Protokoll der Alpenkonvention
Nachdem sich die Signatare der Alpenkonvention noch nicht auf einen konsensfähigen Text für das Verkehrs-Protokoll einigen konnten, legt die CIPRA einen eigenen Entwurf vor. Das Verkehrsprotokoll will die Belastungen und Risiken im Bereich des inneralpinen und des alpenquerenden Verkehrs auf ein Mass senken, das für Menschen, Tiere und Pflanzen nicht schädlich ist. Es verpflichtet zum Ausbau des öffentlichen Verkehrs und zur Verlagerung des Verkehrs auf die Schiene. Weiter dürfen keine neuen hochrangigen Strsasen mehr gebaut werden. Auch die Belastungen des Flugverkehrs müssen gesenkt werden. Im Bereich Tourismus ist eine weitere Erschliessung unter dem Gesichtspunkt des Umweltschutzes zu diskutieren.
CIPRA - prometni deklaracija iz Belluno/I
CIPRA - prometni deklaracija iz Belluno/I
Upoštevajoè deklaracijo, ki jo je o tranzitnem prometu v Alpah sprejela CIPRA 1.oktobra 1988 v Triesenbergu, je 150 strokovnjakov in predstavnikov CIPRA iz vseh alpskih dežel pripravilo poziv, posredovan vsem za alpski prostor odgovomim politikom, upravam, znanstvenim ustanovam in zvezam: Zmanjšmo prometne obremenitve!

Novice

Mobilni v Alpah
Mobilni v Alpah
Po tirih, cesti ali planinskih poteh – kako raznolika je lahko trajnostna mobilnost, kažejo številni projekti CIPRE.
Pod drobnogledom
Pod drobnogledom
Katera bogastva in naravni viri se skrivajo v Alpah? Kako doseči, da bo ravnanje z njimi čim bolj trajnostno? Odgovore na ta in druga podobna vprašanja išče nova številka revije Alpe na odru, ki je izšla avgusta 2021.
Stališče: Voda ne dopušča nasprotovanja
Stališče: Voda ne dopušča nasprotovanja
Število izrednih vremenskih dogodkov se vse bolj povečuje tudi v Alpah, podnebna kriza pa tak razvojni trend še spodbuja. Ali lahko nastale težave res rešimo z gradnjo novih jezov, elektrarn ali pozidav in obenem pokrijemo tudi vse večje potrebe po energiji? Delovati moramo za vodno energijo in ne proti njej, opozarja Kaspar Schuler, direktor CIPRE in soavtor novega stališča CIPRE o vodni energiji.
Za pitno vodo!
Za pitno vodo!
Velika večina slovenskih volivcev in volivk se je na julijskem referendumu odločno izrekla za ohranitev vodnega in priobalnega pasu, s tem pa povozila novi zakon o vodah, ki bi škodljivo vplival tudi na alpske vodotoke.

Stališče

Stališče: 25 let Alpske konvencije ne zadostuje
Stališče: 25 let Alpske konvencije ne zadostuje
Praznujemo 25-letnico Alpske konvencije, obenem pa obžalujemo, da njeno uresničevanje zamuja. Kot ugotavlja Katharina Conradin, predsednica CIPRE International, bo pač zahteva po njenem uresničevanju morala postati stalnica, če seveda želimo doseči cilje, ki smo si jih zastavili.
Stališče: Statistične igrice zamegljujejo pogled na bistvo problemov
Stališče: Statistične igrice zamegljujejo pogled na bistvo problemov
Zime v Alpah bodo hladnejše, zatrjujeta Avstrijca, ki si poljubno razlagata vremenske podatke, s tem pa tudi ogrožata pravo inovativnost v turizmu, opozarja Christian Baumgartner, podpredsednik CIPRE International.
Stališče: Kdor seje infrastrukturo, žanje več prometa
Stališče: Kdor seje infrastrukturo, žanje več prometa
Konec februarja 2016 bodo Švicarji glasovali o gradnji druge cevi predora Gotthard. Projekt, vreden 4 milijarde frankov, bi dobesedno uničil švicarsko politiko preusmeritve tovornega prometa s cest na železnico, opozarja Barbara Wülser, ki je pri CIPRI International odgovorna za odnose z javnostmi.