Načelna stališča

Resolucija o splošni prepovedi nocnih voženj za tovorna vozila na obmocju Alp
Resolucija o splošni prepovedi nocnih voženj za tovorna vozila na obmocju Alp
CIPRA International je pozvala Evropsko unijo in vlade alpskih držav, da uvedejo splošno prepoved nocnih voženj za tovornjake na obmocju Alp, in podprla ustrezne dejavnosti okoljskih organizacij in državljanskih pobud. Zahteva ustreza cilju Alpske konvencije, da se obremenitve okolja zaradi prometa zmanjšajo na znosno mero. Doslej se je cestni promet stalno poveceval, okoljske razmere in kakovost življenja vzdolž poglavitnih prometnih osi pa slabšale. V Švici velja prepoved nocnih voženj za tovorna vozila že od leta 1934 dalje in pokazalo se je, da so se lahko temu brez vecjih težav prilagodili tako industrija kot prevozniki.
Resolucija o splošni prepovedi helikopterskih letov v turisticne namene na obmocju Alp
Resolucija o splošni prepovedi helikopterskih letov v turisticne namene na obmocju Alp
CIPRA International poziva alpske države in njihove organe oblasti, naj ukrenejo vse potrebno za uvedbo splošne prepovedi helikopterskih letov v turisticne namene na celotnem obmocju Alp. To bi zmanjšalo emisije hrupa, ki jih povzrocajo helikopterski poleti, in preprecilo hude posledice, ki ga ima hrup za divjad.
Resolution: Ausbau des Flughafens in Bozen/I
Resolution: Ausbau des Flughafens in Bozen/I
In Bozen/Südtirol/I ist ein Ausbau des Flughafens, der derzeit für sportliche und touristische Zwecke dient, zu einem Landeplatz 3. Kategorie geplant. In der Konzeption handelt es sich um eine Anpassung an die Erfordernisse eines internationalen Flugdienstes bzw. das Abwickeln von Charter- und Cargoflügen. Laut Projekt sollen bereits im Jahr 1998 12.000 Flugbewegungen abgewickelt werden, die bis zum Jahr 2010 auf 31.000 ausgebaut werden sollen. Die Internationale Alpenschutzkommission CIPRA fordert die Südtiroler Landesregierung auf, den Bozner Flughafen nicht auszubauen und die derzeitigen Belastungen des Flugverkehrs zu Sport- und Tourismus-Zwecken konsequent zu reduzieren.

Novice

Skupaj za prihodnost Alp
Skupaj za prihodnost Alp
Slovensko predsedstvo Alpske konvencije je 22. januarja 2025 na Brdu/SI gostilo Alpsko konferenco. Osrednja tema je bila kakovost življenja na območju Alp, ki jo obravnava tudi 10. poročilo o stanju Alp.
Alpski konvenciji bo leta 2025 predsedovala Italija
Alpski konvenciji bo leta 2025 predsedovala Italija
Italija se pripravlja na predsedovanje Alpski konvenciji v obdobju 2025-2026, medtem ko bosta Lihtenštajn in Avstrija leta 2025 sopredsedovala Strategiji EU za Alpsko regijo (EUSALP). Obe pobudi se osredotočata na trajnost in čezmejno sodelovanje.
Sporni načrti EU: sprememba varstvenega statusa volkov
Sporni načrti EU: sprememba varstvenega statusa volkov
[Posodobitev] Bernska konvencija je 3. decembra izglasovala znižanje varstvenega statusa volka s „stogo zaščitenega“ na „zaščitenega“.
Jedrska energija: opustitev ali ponovna oživitev?
Jedrska energija: opustitev ali ponovna oživitev?
Morebitni drugi jedrski reaktor v Krškem v Sloveniji, razprave o prepovedi gradnje novih jedrskih elektrarn v Švici, italijanski načrti za vrnitev k jedrski energiji: Ali območju Alp grozi oživitev jedrske energije?

Stališče

Stališče: 25 let Alpske konvencije ne zadostuje
Stališče: 25 let Alpske konvencije ne zadostuje
Praznujemo 25-letnico Alpske konvencije, obenem pa obžalujemo, da njeno uresničevanje zamuja. Kot ugotavlja Katharina Conradin, predsednica CIPRE International, bo pač zahteva po njenem uresničevanju morala postati stalnica, če seveda želimo doseči cilje, ki smo si jih zastavili.
Stališče: Statistične igrice zamegljujejo pogled na bistvo problemov
Stališče: Statistične igrice zamegljujejo pogled na bistvo problemov
Zime v Alpah bodo hladnejše, zatrjujeta Avstrijca, ki si poljubno razlagata vremenske podatke, s tem pa tudi ogrožata pravo inovativnost v turizmu, opozarja Christian Baumgartner, podpredsednik CIPRE International.
Stališče: Kdor seje infrastrukturo, žanje več prometa
Stališče: Kdor seje infrastrukturo, žanje več prometa
Konec februarja 2016 bodo Švicarji glasovali o gradnji druge cevi predora Gotthard. Projekt, vreden 4 milijarde frankov, bi dobesedno uničil švicarsko politiko preusmeritve tovornega prometa s cest na železnico, opozarja Barbara Wülser, ki je pri CIPRI International odgovorna za odnose z javnostmi.