Načelna stališča

Berchtesgadenska deklaracija o regionalnem sodelovanju na gorskih obmocjih (2002)
29.06.2002
Berchtesgadenska deklaracija o regionalnem sodelovanju na gorskih obmocjih (2002)
Konec junija 2002 je v Berchtesgadnu potekala konferenca o mednarodnem sodelovanju med gorskimi regijami sveta. Udeleženci konference so ob tej priložnosti predstavili deset nacel, v katerih je poudarek na spoznanju, da so za regionalno sodelovanje odgovorne predvsem vlade ter da je le-to nujno za zagotavljanje trajnostnega in ustreznega gospodarjenja v gorskih regijah. Enakopravnost, decentralizacija in udeležba prebivalstva so pogoji za trajnostni razvoj. Da pa bi regionalno sodelovanje v resnici zaživelo, so odlocilnega pomena ukrepi, na podlagi katerih se vzpostavljajo cezmejna partnerstva in mreže za izmenjavo izkušenj in širjenje informacij. Deklaracija se obraca na vlade, mednarodno skupnost, zasebni sektor in NVO.
Prometni protokol sprejet, Alpska konvencija caka na izvajanje
Promet — 01.12.2000
Prometni protokol sprejet, Alpska konvencija caka na izvajanje
Potem ko je bil na 6. alpski konferenci leta 2000 podpisan prometni protokol Alpske konvencije, je CIPRA International izrazila zahtevo, da se Alpska konvencija zacne izvajati in da se do leta 2002 izpolnijo doloceni pogoji: tako se morajo ob hkratnem vkljucevanju lokalnih organov oblasti in NVO v konkretni obliki zaceti izvajati nadnacionalni projekti, v ta namen pa je treba tudi zagotoviti financna sredstva. Stalni odbor Alpske konvencije se mora na želje in potrebe prebivalstva na gorskih obmocjih odzvati hitro in ucinkovito. Treba je pripraviti osnutke protokolov, ki doslej še niso bili izdelani, in ratificirati podpisane protokole, zlasti pa je treba vse pogodbenice redno informirati o poteku izvajanja. Treba je tudi podrobno razjasniti, katere so naloge Stalnega sekretariata, dolociti inštitucijo, ki bo pristojna za opazovanje Alp, in oblikovati prioritete za izvedbo monitoringa. .
Zahteve CIPRE za izvajanje Alpske konvencije
31.10.2000
Zahteve CIPRE za izvajanje Alpske konvencije
Okoljski ministri alpskih držav so leta 1998 ugotovili, da je treba z izvajanjem Alpske konvencije zaceti že pred ratifikacijo njenih protokolov, a dve leti kasneje se to še vedno ni zgodilo. CIPRA International se je v sodelovanju s strokovnjaki intenzivno ukvarjala z izvajanjem Alpske konvencije in v ta namen pripravila poseben dokument, v katerem je opozorila, da je takojšnji zacetek izvajanja protokolov Alpske konvencije vprašljiv. CIPRA International je poudarila, kako pomembno je ohraniti pogled na celoto. Zato je treba njene zahteve glede izvajanja Alpske konvencije razumeti le kot primere - izbiranje posameznih tock ali enega samega protokola, ki bi bil opredeljen kot "model", bi nasprotovalo smislu Alpske konvencije kot celovitemu instrumentu za izvajanje trajnostnega razvoja. Kot možnost, kako hitro doseci uspeh, je CIPRA predlagala vzpostavitev vzorcnih regij za uresnicevanje trajnostnega razvoja.

Novice

Stališče: Inovacije so dobre, še boljša pa je povezanost z lokalno skupnostjo!
Alpska politika — 04.06.2024
Paula Duske, CIPRA International Lab
Stališče: Inovacije so dobre, še boljša pa je povezanost z lokalno skupnostjo!
Kot opozarja Paula Duske, vodja projekta Central Mountains pri CIPRA Lab GmbH, je čezmejno sodelovanje na gorskih območjih lahko učinkovito le v sodelovanju z lokalnim prebivalstvom.
Model upravljanja območja Jelovice
Alpska politika — 29.05.2024
Julija Krautberger, CIPRA International
Model upravljanja območja Jelovice
Obnova poškodovanega gozda in druge dobre prakse: v okviru projekta JeloviZa se je implementiral model upravljanja občutljivega naravnega območja v Sloveniji.
Novi objekti za akumulacijo vode v Alpah za boj proti pomanjkanju vode
Narava — 24.04.2024
Francesco Pastorelli, CIPRA Italija
Novi objekti za akumulacijo vode v Alpah za boj proti pomanjkanju vode
Pogoste suše in izrazito pomanjkanje vode v kmetijstvu so v Italiji spodbudile razpravo o gradnji novih objektov za akumulacijo vode, ki bi jih uporabljali za oskrbo prebivalstva s pitno vodo in proizvodnjo električne energije. Bojazen, da bodo rešitve, ki so za okolje sprejemljivejše, obstale na stranskem tiru, žal ostaja.
Stališče: Volitve v Evropski parlament 2024: zakaj bi tudi Švicar želel voliti
Alpska politika — 24.04.2024
Kaspar Schuler, CIPRA International
Stališče: Volitve v Evropski parlament 2024: zakaj bi tudi Švicar želel voliti
Švicarska referendumska demokracija ima glede okoljske in podnebne politike tudi pomanjkljivosti. Kaspar Schuler, Švicar in direktor CIPRA International, je mnenja, da bi referendumska demokracija potrebovala temeljit korektiv, kakršnega imajo sosednje države.

Stališče

Stališče: Znova se moramo naučiti poslušati
Ljudje — 21.03.2025
Janin Salzger, CIPRA Lab International
Stališče: Znova se moramo naučiti poslušati
Neokrnjena gorska pokrajina ali energetski prehod, varstvo podnebja ali nove ceste in predori, zdrava zemlja ali nova stanovanja: Če se fronte zaostrijo, je težko najti kompromise. Ravno zato v tem trenutku potrebujemo kulturo poslušanja, pravi Janin Salzger, projektna sodelavka pri CIPRI.
Stališče: Načrtujmo energetski prehod in obnovo narave obenem!
Alpska politika — 05.02.2025
Paul Kunico, CIPRA Österreich
Stališče: Načrtujmo energetski prehod in obnovo narave obenem!
Prostorsko načrtovanje v Alpah lahko pomaga odpraviti medsebojne konflikte med renaturalizacijo in širjenjem obnovljivih virov energije. Za to so potrebna skupna prizadevanja, ki vključujejo interese prebivalstva in okoljskih organizacij, pravi Paul Kuncio, direktor CIPRE Avstrija.
Stališče: Izvlecimo glavo iz tranzitne zanke!
Alpska politika — 20.11.2024
Hanspeter Staffler und Josef Oberhofer, CIPRA Südtirol
Stališče: Izvlecimo glavo iz tranzitne zanke!
V Italiji in na Bavarskem si že leta prizadevajo za odpravo avstrijskih ukrepov za zaščito prebivalstva pred tranzitnim prometom čez brennerski prelaz. Zdaj morajo evropska sodišča odločiti, kateri argument je močnejši: neomejen tranzitni promet ali dobrobit alpskih prebivalcev in prebivalk in njihovega okolja. Komentar Hanspetra Stafflerja, direktorja CIPRE Južna Tirolska, in Josefa Oberhoferja, predsednika južnotirolske krovne organizacije za varstvo narave in okolja.