Načelna stališča

26.10.2002

Resolucija Omrežja obcin "Povezanost v Alpah" o Alpah za 7. alpsko konferenco

Omrežje obcin "Povezanost v Alpah" je pozvalo okoljske ministrice in ministre alpskih držav in EU, da na konferenci v Meranu poskrbijo, da bodo vse pogodbenice takoj ratificirale vse izvedbene protokole Alpske konvencije. Poleg tega je zahtevalo ustanovitev Stalnega sekretariata Alpske konvencije. Alpske obcine, ki so že zacele izvajati Alpsko konvencijo, so od pogodbenic Alpske konvencije zahtevale, da zacnejo takoj izvajati protokole tako, da podprejo razlicne projekte mestu samem in v mednarodnem povezovanju.

Turizem in prosti čas — 13.09.2002

Friends-of-Nature Wildhaus Declaration: tourism and sustainability in the 21st century

Tourism needs an intact natural environment, a vibrant cultural life, and a fair partnership between visitors and visited. As an economic sector, tourism is directly dependent on sustainability. The Declaration calls upon the tourism industry, the tourism regions, governments and individual tourists to curb the consumption of natural resources and reduce the burden of traffic caused by tourism traffic. It also calls on tourism to contribute towards eliminating poverty and to implement a sustainable destination and transport policy for the environment.

01.09.2002

Svetovni vrh v Riu in Alpska konvencija

Od svetovnega vrha, ki je v Rio de Janeiru potekal junija 1992, je vsepovsod sli¡Çati pojem "trajnostni razvoj". Od takrat dalje skorajda ni bilo več objavljenega mednarodnega dokumenta, ki ne bi opozarjal na trajnostni razvoj.

Novice

Stališče: Podnebni test za žičniške naprave

Alpska politika — 22.06.2022

Josef Oberhofer, CIPRA Južna Tirolska

Stališče: Podnebni test za žičniške naprave

Južna Tirolska je s 360 žičniškimi napravami ena od držav z največjo gostoto žičniških sistemov. Večina teh naprav se uporablja v turizmu za prevoz oseb do izhodišč za pohodniške poti in turnosmučarske ture v visokogorskem svetu. Žičnice veljajo za svetilnike varstva podnebja ter trajnostne in družbeno sprejemljive mobilnosti. Pa vendar teh pogojev vsi projekti ne izpolnjujejo, opozarja Josef Oberhofer, novi predsednik CIPRE Južna Tirolska.

Pritisk na Alpe še nikoli ni bil tako velik

Alpska politika — 21.06.2022

:Katarina Žakelj, CIPRA Slovenija

Pritisk na Alpe še nikoli ni bil tako velik

Marjeta Keršič-Svetel je ljubiteljica hribov in narave, velika poznavalka Alp, zavarovanih območij, strokovnjakinja strateškega komuniciranja, dolgoletna sodelavka in nekdanja podpredsednica CIPRE. Z njo smo se pogovarjali o pionirstvu, težavah Alp – in njihovi prihodnosti.

Alpska politika — 21.06.2022

Paul Kuncio, CIPRE Avstrija

Pravica do nedotakljivosti Alp

Alpska konvencija je tri desetletja po podpisu glede na sodobne izzive, kot so podnebne spremembe in izguba biotske raznovrstnosti, pomembnejša kot kdaj koli prej. Paul Kuncio pojasnjuje, katere ovire bo treba premagati, da bi vizijo in potenciale tega pomembnega sporazuma lahko uresničili v celoti.

Ljudje — 21.06.2022

Je CIPRA ženska organizacija?

Z vidika enakosti med spoloma se zgodovina CIPRE popolnoma nič ne razlikuje od katere koli druge organizacije, gospodarske družbe ali organa oblasti: delež žensk med zaposlenimi v CIPRI se povečuje. Torej vse v najlepšem redu?

Stališče

Alpska politika — 20.04.2016

Stališče: 25 let Alpske konvencije ne zadostuje

Praznujemo 25-letnico Alpske konvencije, obenem pa obžalujemo, da njeno uresničevanje zamuja. Kot ugotavlja Katharina Conradin, predsednica CIPRE International, bo pač zahteva po njenem uresničevanju morala postati stalnica, če seveda želimo doseči cilje, ki smo si jih zastavili.

Stališče: Statistične igrice zamegljujejo pogled na bistvo problemov

Podnebje — 16.03.2016

alpMedia

Stališče: Statistične igrice zamegljujejo pogled na bistvo problemov

Zime v Alpah bodo hladnejše, zatrjujeta Avstrijca, ki si poljubno razlagata vremenske podatke, s tem pa tudi ogrožata pravo inovativnost v turizmu, opozarja Christian Baumgartner, podpredsednik CIPRE International.

Stališče: Kdor seje infrastrukturo, žanje več prometa

Promet — 27.01.2016

alpMedia

Stališče: Kdor seje infrastrukturo, žanje več prometa

Konec februarja 2016 bodo Švicarji glasovali o gradnji druge cevi predora Gotthard. Projekt, vreden 4 milijarde frankov, bi dobesedno uničil švicarsko politiko preusmeritve tovornega prometa s cest na železnico, opozarja Barbara Wülser, ki je pri CIPRI International odgovorna za odnose z javnostmi.