Načelna stališča

CIPRA zahteva protokol o izvajanju Alpske konvencije na podroèju voda
Voda — 18.07.2003
CIPRA zahteva protokol o izvajanju Alpske konvencije na podroèju voda
Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) od alpskih držav že vrsto let zahteva pripravo ustreznega protokola o izvajanju Alpske konvencije na podroèju voda. Ob mednarodnem letu celinskih voda, kot je letošnje leto razglasila OZN, je CIPRA danes v Innsbrucku v vseh štirih jezikih Alpske konvencije predstavila predlog besedila za omenjeni protokol, ki ga je pripravila sama.
Nemško predsedovanje Alpski konferenci: program dela v letih 2003 in 2004
04.04.2003
Nemško predsedovanje Alpski konferenci: program dela v letih 2003 in 2004
Nemško predsedstvo Alpske konvencije je program izvajanja Alpske konvencije predstavilo v desetih tockah. Na ravni vodenja je to ucinkovito delovanje Stalnega sekretariata, delo Odbora za preverjanje in izdelava sistema kazalcev, na podlagi katerih se ucinkoviteje ugotavljajo uspešnost izvajanja in potrebe po ukrepanju. Poleg tega je bila ena od nalog izdelava vecletnega programa dela, sledila sta spodbujanje zahteve po podpisu in ratifikaciji prometnega protokola v prihodnje in sprejem konkretnih ukrepov za preusmeritev cestnega prometa na železnico. Na podrocju naravnih nesrec je bila izražena zahteva po intenziviranju konkretnega sodelovanja, zahteva je bila izražena po spodbujanju trajnostnih zasnov v turizmu in nadaljnje poglabljanje sodelovanja v zvezi z zavarovanimi obmocji. V procesu "od spodaj navzgor" (bottom-up process) bo na podrocju prebivalstva in kulture treba ustvariti soglasje o tem, kateri vidiki so predmet specificnega instrumenta Alpske konvencije. Ne nazadnje pa je bilo navedeno tudi intenziviranje povezovanja Alpske konvencije z drugimi gorskimi regijami.
Deklaracija o zavarovanih obmocjih v evropskih gorskih regijah, Chambéry 2002
Narava — 15.11.2002
Deklaracija o zavarovanih obmocjih v evropskih gorskih regijah, Chambéry 2002
Deklaracija o zavarovanih obmocjih v evropskih gorskih regijah poudarja pomen tamkajšnjih biotskih in geoloških virov ter vodnih zalog, obenem pa tudi nujnost prilagojenih razvojnih in varstvenih ukrepov ter regionalnega sodelovanja. Zavarovana obmocja so lahko eksperimentalno polje za razvoj varstvenih ukrepov. Za obdobje 2003-2005 so bili predlagani konkretni ukrepi: na vsakem od gorskih obmocij v Evropi se ustanovi odbor za sodelovanje s predstavniki vladnih in nevladnih organizacij. Njihova naloga je javnost obvešcati prek modelov izvajanja varstva narave in izboljšati upravljanje zavarovanih obmocij in trajnostni razvoj s prenosom znanja z raziskovalnega podrocja k prebivalstvu. Nadaljnji pomembni dejavniki so spodbujanje nastajanja partnerstev, mrež in skupnih projektov ter razvoj strategij za vkljucevanje prebivalcev.

Novice

Stališče: Inovacije so dobre, še boljša pa je povezanost z lokalno skupnostjo!
Alpska politika — 04.06.2024
Paula Duske, CIPRA International Lab
Stališče: Inovacije so dobre, še boljša pa je povezanost z lokalno skupnostjo!
Kot opozarja Paula Duske, vodja projekta Central Mountains pri CIPRA Lab GmbH, je čezmejno sodelovanje na gorskih območjih lahko učinkovito le v sodelovanju z lokalnim prebivalstvom.
Model upravljanja območja Jelovice
Alpska politika — 29.05.2024
Julija Krautberger, CIPRA International
Model upravljanja območja Jelovice
Obnova poškodovanega gozda in druge dobre prakse: v okviru projekta JeloviZa se je implementiral model upravljanja občutljivega naravnega območja v Sloveniji.
Novi objekti za akumulacijo vode v Alpah za boj proti pomanjkanju vode
Narava — 24.04.2024
Francesco Pastorelli, CIPRA Italija
Novi objekti za akumulacijo vode v Alpah za boj proti pomanjkanju vode
Pogoste suše in izrazito pomanjkanje vode v kmetijstvu so v Italiji spodbudile razpravo o gradnji novih objektov za akumulacijo vode, ki bi jih uporabljali za oskrbo prebivalstva s pitno vodo in proizvodnjo električne energije. Bojazen, da bodo rešitve, ki so za okolje sprejemljivejše, obstale na stranskem tiru, žal ostaja.
Stališče: Volitve v Evropski parlament 2024: zakaj bi tudi Švicar želel voliti
Alpska politika — 24.04.2024
Kaspar Schuler, CIPRA International
Stališče: Volitve v Evropski parlament 2024: zakaj bi tudi Švicar želel voliti
Švicarska referendumska demokracija ima glede okoljske in podnebne politike tudi pomanjkljivosti. Kaspar Schuler, Švicar in direktor CIPRA International, je mnenja, da bi referendumska demokracija potrebovala temeljit korektiv, kakršnega imajo sosednje države.

Stališče

Stališče: Ohranjena alpska pokrajina je razvojna odločitev
Ljudje — 13.07.2021
Katarina Žakelj, CIPRA Slowenien
Stališče: Ohranjena alpska pokrajina je razvojna odločitev
Vedno več infrastrukturnih posegov odpira še zadnja gorska območja v Alpah, grozijo tudi Triglavskemu narodnemu parku. V javnost je prišel predlog elektrifikacije Kredarice, najvišje slovenske planinske koče. Poseg bi pomenil obsežna gradbena dela sredi narodnega parka. Katarina Žakelj, direktorica CIPRE Slovenija, poziva k bolj trajnostnemu odzivu na naraščajoče število obiskovalcev gora.
Stališče: Za javni prevoz potrebujemo alpsko vozovnico
Promet — 12.05.2021
Rok Brišnik, CYC
Stališče: Za javni prevoz potrebujemo alpsko vozovnico
Šolanje na domu, obdobje brez javnega prevoza in zaprtje meja: Koronakriza je razkrila nekatere vidike življenja, katerim smo do sedaj morda namenili premalo pozornosti. Rok Brišnik meni, da bi nekaj težav lahko rešili z vsesplošno alpsko vozovnico za javni prevoz. Rok študira geografijo in zgodovino na Univerzi v Ljubljani/SI in je član Mladinskega sveta CIPRE (CYC).
Stališče: pomen procesa soodločanja za revitalizacijo Alpskega Rena
Voda — 17.03.2021
alpMedia
Stališče: pomen procesa soodločanja za revitalizacijo Alpskega Rena
V korito stisnjen rečni odsek Alpskega Rena na območju med Lihtenštajnom, Avstrijo in Švico naj bi le dobil več prostora. Vse tri alpske države so sicer pred več kot desetletjem že podpisale koncept, na podlagi katerega bi bilo mogoče namero tudi uresničiti, a se to doslej še ni zgodilo. Za izvedbo zakonsko določenih izboljšav na področju voda pa sta nujna tudi široko splošno soglasje in proces sprejemanja odločitev, v katerem bodo okoljske organizacije lahko aktivno sodelovale, opozarja Elias Kindle, direktor CIPRE Lihtenštajn.