Načelna stališča

Schaanski memorandum o prihodnosti v Alpah
Schaanski memorandum o prihodnosti v Alpah
Prihodnost pripada tistim, ki jo sooblikujejo. V Alpah delujejo številne spodbude z več tisoč aktivisti v vlogi snovalcev prihodnosti, a mnogi od njih se ne zavedajo, da poskušajo iste probleme kot oni sami rešiti tudi drugi. Na tem mestu nastopi "Prihodnost v Alpah", projekt Mednarodne komisije za varstvo Alp (CIPRA), katerega namen je na celotnem območju Alp zbrati obstoječe strokovno znanje, pridobljeno z izkušnjami, ga urediti in ponuditi tistim, ki ga potrebujejo. Projekt je razdeljen na naslednje tri faze: zbiranje oz. popis znanja in dobrih projektov (alpKnowhow), obdelava in posredovanje zbranega znanja (alpService) in uporaba znanja v praksi (alpPerformance). CIPRA ni raziskovalna ali izobraževalna ustanova, temveč je nevladna organizacija. Zato se zanjo sedaj postavlja vprašanje, kaj rezultati, doseženi v projektni fazi "alpKnow-how", pomenijo s političnega vidika in katere zahteve je mogoče izpeljati iz teh rezultatov. Da bi lahko odgovorili na zastavljeno vprašanje, je bila 8. in 9. decembra 2006 v Schaanu v Lihtenštajnu organizirana delavnica, ki so se je udeležili predstavniki CIPRE iz sedmih držav. Zahteve in politične sklepe za vsa navedena področja vsebuje pričujoči Schaanski memorandum za prihodnost v Alpah.
Deklaracija o spremembi podnebja
Podnebne spremembe vplivajo na alpski prostor zelo intenzivno: vedno pogostejše naravne nesreče ter taljenje ledenikov in stalno zamrznjenih tal so le nekatere od posledic, na katere opozarja IX. alpska konferenca. Ta zato zahteva izvajanje okvirnega podnebnega protokola in Kjotskega protokola na svetovni ravni, obenem pa alpskim državam in ES svetuje, kako delovati, da bi po eni strani z zmanjševanjem in absorbiranjem toplogrednih plinov lahko preprečili nadaljnjo rast podnebnih sprememb, ter kako se po drugi strani s konkretnimi strategijami prilagoditi posledicam podnebnih sprememb. Za izvajanje podnebne deklaracije so okoljski ministri alpskih držav Stalni odbor pooblastili, da do X. zasedanja Alpske konference izdela alpskemu prostoru prilagojen akcijski načrt s priporočili za nadaljnje delovanje in z dolgoročnejšimi pobudami, vključno s časovnim načrtom.
Resolucija: Varstvo podnebja in strategije prilagajanja na podnebne spremembe
Resolucija: Varstvo podnebja in strategije prilagajanja na podnebne spremembe
Alpski prostor je izjemno mocno izpostavljen globalnim podnebnim spremembam, ki so tudi posledica clovekovega delovanja. Alpe so bolj kot drugi ekosistemi obcutljive na napovedane spremembe, kot so porast povprecnih temperatur, pogostejši ekstremni vremenski dogodki, suša v toplem obdobju leta ali taljenje ledenikov. CIPRA meni, da sodijo podnebne spremembe k najvecjim izzivom 21. stoletja, zato Evropsko unijo, organe Alpske konvencije, vse alpske države, zvezne dežele, regije, kantone ter druge državne in nedržavne organizacije poziva k vecjim prizadevanjem za varstvo podnebja, z namenom zmanjšanja ucinkov tople grede; oblikovanju trajnostnih strategij za obvladovanje vedno hujših posledic spremenjenega podnebja.

Novice

Novo zavezništvo evropskih gorskih območij
Novo zavezništvo evropskih gorskih območij
Tri krovne organizacije, ki so se zapisale gorništvu in trajnostnemu pristopu na evropskih gorskih območjih, so konec novembra 2021 sprejele odločitev o vzpostavitvi medsebojnega sodelovanja – to so Združenje planinskih zvez alpskega loka (CAA), Evropsko združenje planinskih organizacij (EUMA) in Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA).
Ohranjanje in renaturacija rek na gorskih območjih
Ohranjanje in renaturacija rek na gorskih območjih
V francoski dolini reke Romanche so se odločili za odstranitev sto let starega jezu, skupaj pa bodo na območju celotne regije podrli še pet jezov in elektrarn. – V Švici so letos prvič podelili certifikat Gewässerperle Plus, prejela pa sta jo hudourniška vodotoka Beverin in Chamuera.
Potujemo trajnostno
Potujemo trajnostno
Trend k vse večji regionalnosti in trajnostnosti je občutiti zlasti med epidemijo. V okviru projekta Yoalin, ki se je zaključil v Innsbrucku septembra 2021 z razpravo o mobilnosti v prihodnje, v kateri so sodelovali tudi različni strokovnjaki, se je tudi letošnje poletje 125 mladih odločilo za podnebju prijazna potovanja z vlakom in avtobusom in tako spoznavalo Alpe.
Podnebna kriza rahlja gorski svet
Podnebna kriza rahlja gorski svet
Padajoče kamenje ter skalni podori in odlomi v Alpah niso nič novega, a taljenje stalno zamrznjenih tal razmere le še zaostruje – to velja tako za obiskovanje gora kakor tudi za življenje na gorskih območjih.

Stališče

Club Arc Alpin zavzel stališče o podnebnih spremembah, širjenju plezalnih poti in vožnjah motornih vozil v naravnem okolju
Club Arc Alpin zavzel stališče o podnebnih spremembah, širjenju plezalnih poti in vožnjah motornih vozil v naravnem okolju
12. septembra je v Innsbrucku potekala skupščina članov Club Arc Alpin (CAA), na kateri so bila izoblikovane politične zahteve glede podnebnih sprememb ter sprejeti dokumenti s stališči glede plezalnih poti in voženj z motornimi vozili v naravnem okolju.
DS alpskih dežel zavzela stališče
DS alpskih dežel zavzela stališče
Osrednja točka letošnje konference predsednikov vlad alpskih držav, ki so članice Delovne skupnosti alpskih dežel (Arge Alp) 23. junija 2006 v Italiji, je bil sprejem treh resolucij in štirih novih projektov. Prva resolucija, ki se nanaša na zeleno knjigo EU o energiji, med drugim zahteva, da se v zeleni knjigi v poglavju o obnovljivih virih energije kot pomembna možnost opredeli tudi razširitev rabe vodne energije.
Delovna skupnost alpskih dežel zavzela stališče o Alpski konvenciji, prometu in hribovskem kmetijstvu
Predsedniki vlad dežel, ki so članice Delovne skupnosti alpskih dežel - to so Baden-Württemberg in Bavarska iz Nemčije, Vorarlberg, Tirolska in Salzburg iz Avstrije, Južna Tirolska, Trento in Lombardija iz Italije ter St. Gallen, Graubünden in Ticino iz Švice - so na konferenci 27. junija letos sprejeli politične resolucije o izvajanju Alpske konvencije, o trajnostnem razvoju na področju evropske prometne politike, o vplivih kmetijske reforme EU na hribovsko kmetijstvo ter o vladni konferenci leta 2004.