Načelna stališča

Schaanski memorandum o prihodnosti v Alpah
09.12.2006
Schaanski memorandum o prihodnosti v Alpah
Prihodnost pripada tistim, ki jo sooblikujejo. V Alpah delujejo številne spodbude z več tisoč aktivisti v vlogi snovalcev prihodnosti, a mnogi od njih se ne zavedajo, da poskušajo iste probleme kot oni sami rešiti tudi drugi. Na tem mestu nastopi "Prihodnost v Alpah", projekt Mednarodne komisije za varstvo Alp (CIPRA), katerega namen je na celotnem območju Alp zbrati obstoječe strokovno znanje, pridobljeno z izkušnjami, ga urediti in ponuditi tistim, ki ga potrebujejo. Projekt je razdeljen na naslednje tri faze: zbiranje oz. popis znanja in dobrih projektov (alpKnowhow), obdelava in posredovanje zbranega znanja (alpService) in uporaba znanja v praksi (alpPerformance). CIPRA ni raziskovalna ali izobraževalna ustanova, temveč je nevladna organizacija. Zato se zanjo sedaj postavlja vprašanje, kaj rezultati, doseženi v projektni fazi "alpKnow-how", pomenijo s političnega vidika in katere zahteve je mogoče izpeljati iz teh rezultatov. Da bi lahko odgovorili na zastavljeno vprašanje, je bila 8. in 9. decembra 2006 v Schaanu v Lihtenštajnu organizirana delavnica, ki so se je udeležili predstavniki CIPRE iz sedmih držav. Zahteve in politične sklepe za vsa navedena področja vsebuje pričujoči Schaanski memorandum za prihodnost v Alpah.
Podnebje — 08.11.2006
Deklaracija o spremembi podnebja
Podnebne spremembe vplivajo na alpski prostor zelo intenzivno: vedno pogostejše naravne nesreče ter taljenje ledenikov in stalno zamrznjenih tal so le nekatere od posledic, na katere opozarja IX. alpska konferenca. Ta zato zahteva izvajanje okvirnega podnebnega protokola in Kjotskega protokola na svetovni ravni, obenem pa alpskim državam in ES svetuje, kako delovati, da bi po eni strani z zmanjševanjem in absorbiranjem toplogrednih plinov lahko preprečili nadaljnjo rast podnebnih sprememb, ter kako se po drugi strani s konkretnimi strategijami prilagoditi posledicam podnebnih sprememb. Za izvajanje podnebne deklaracije so okoljski ministri alpskih držav Stalni odbor pooblastili, da do X. zasedanja Alpske konference izdela alpskemu prostoru prilagojen akcijski načrt s priporočili za nadaljnje delovanje in z dolgoročnejšimi pobudami, vključno s časovnim načrtom.
Resolucija: Varstvo podnebja in strategije prilagajanja na podnebne spremembe
Podnebje — 18.05.2006
Resolucija: Varstvo podnebja in strategije prilagajanja na podnebne spremembe
Alpski prostor je izjemno mocno izpostavljen globalnim podnebnim spremembam, ki so tudi posledica clovekovega delovanja. Alpe so bolj kot drugi ekosistemi obcutljive na napovedane spremembe, kot so porast povprecnih temperatur, pogostejši ekstremni vremenski dogodki, suša v toplem obdobju leta ali taljenje ledenikov. CIPRA meni, da sodijo podnebne spremembe k najvecjim izzivom 21. stoletja, zato Evropsko unijo, organe Alpske konvencije, vse alpske države, zvezne dežele, regije, kantone ter druge državne in nedržavne organizacije poziva k vecjim prizadevanjem za varstvo podnebja, z namenom zmanjšanja ucinkov tople grede; oblikovanju trajnostnih strategij za obvladovanje vedno hujših posledic spremenjenega podnebja.

Novice

Stališče: Inovacije so dobre, še boljša pa je povezanost z lokalno skupnostjo!
Alpska politika — 04.06.2024
Paula Duske, CIPRA International Lab
Stališče: Inovacije so dobre, še boljša pa je povezanost z lokalno skupnostjo!
Kot opozarja Paula Duske, vodja projekta Central Mountains pri CIPRA Lab GmbH, je čezmejno sodelovanje na gorskih območjih lahko učinkovito le v sodelovanju z lokalnim prebivalstvom.
Model upravljanja območja Jelovice
Alpska politika — 29.05.2024
Julija Krautberger, CIPRA International
Model upravljanja območja Jelovice
Obnova poškodovanega gozda in druge dobre prakse: v okviru projekta JeloviZa se je implementiral model upravljanja občutljivega naravnega območja v Sloveniji.
Novi objekti za akumulacijo vode v Alpah za boj proti pomanjkanju vode
Narava — 24.04.2024
Francesco Pastorelli, CIPRA Italija
Novi objekti za akumulacijo vode v Alpah za boj proti pomanjkanju vode
Pogoste suše in izrazito pomanjkanje vode v kmetijstvu so v Italiji spodbudile razpravo o gradnji novih objektov za akumulacijo vode, ki bi jih uporabljali za oskrbo prebivalstva s pitno vodo in proizvodnjo električne energije. Bojazen, da bodo rešitve, ki so za okolje sprejemljivejše, obstale na stranskem tiru, žal ostaja.
Stališče: Volitve v Evropski parlament 2024: zakaj bi tudi Švicar želel voliti
Alpska politika — 24.04.2024
Kaspar Schuler, CIPRA International
Stališče: Volitve v Evropski parlament 2024: zakaj bi tudi Švicar želel voliti
Švicarska referendumska demokracija ima glede okoljske in podnebne politike tudi pomanjkljivosti. Kaspar Schuler, Švicar in direktor CIPRA International, je mnenja, da bi referendumska demokracija potrebovala temeljit korektiv, kakršnega imajo sosednje države.

Stališče

Stališče: Turizem in Alpska konvencija (še vedno) vsak na svojem bregu
Turizem in prosti čas — 16.04.2014
Stališče: Turizem in Alpska konvencija (še vedno) vsak na svojem bregu
Čeprav so ga nekoč izdelali politiki, ki se ukvarjajo s turizmom, je protokol o turizmu prav zanje kamen spotike. Alpska konvencija bi bila pri tem ustrezna platforma, kjer bi se z izzivi v turizmu lahko spopadli na nadnacionalni ravni, je prepričan Peter Hasslacher, predsednik CIPRE Avstrija.
Stališče: Gradnji sekundarnih prebivališč ni videti konca
Prostorski razvoj — 15.04.2014
alpMedia
Stališče: Gradnji sekundarnih prebivališč ni videti konca
Švicarski volilni upravičenci so se na referendumu leta 2012 odločili potrditi ljudsko iniciativo, s katero so zahtevali ustavitev nezadržne gradnje počitniških stanovanj, s tem pa tudi oblikovanje nove politike na področju turizma. Dominik Siegrist, predsednik CIPRE International, ima kljub temu pomisleke, ali bo referendumska volja dejansko upoštevana.
Stališče: Kdo naj makroregionalni alpski dom napolni z življenjem?
Alpska politika — 29.01.2014
alpMedia
Stališče: Kdo naj makroregionalni alpski dom napolni z življenjem?
Kot stanovalci pri gradnji hiše so tudi pri oblikovanju alpske makroregije najpomembnejši udeleženci prav njeni prebivalci. A po petih tednih, odkar se je začel proces oblikovanja, puščajo države in regije predstavnike civilne družbe še vedno v negotovosti in brez pojasnila, ali smejo v njem sploh sodelovati.