Načelna stališča

09.12.2006

Schaanski memorandum o prihodnosti v Alpah

Prihodnost pripada tistim, ki jo sooblikujejo. V Alpah delujejo številne spodbude z več tisoč aktivisti v vlogi snovalcev prihodnosti, a mnogi od njih se ne zavedajo, da poskušajo iste probleme kot oni sami rešiti tudi drugi. Na tem mestu nastopi "Prihodnost v Alpah", projekt Mednarodne komisije za varstvo Alp (CIPRA), katerega namen je na celotnem območju Alp zbrati obstoječe strokovno znanje, pridobljeno z izkušnjami, ga urediti in ponuditi tistim, ki ga potrebujejo. Projekt je razdeljen na naslednje tri faze: zbiranje oz. popis znanja in dobrih projektov (alpKnowhow), obdelava in posredovanje zbranega znanja (alpService) in uporaba znanja v praksi (alpPerformance). CIPRA ni raziskovalna ali izobraževalna ustanova, temveč je nevladna organizacija. Zato se zanjo sedaj postavlja vprašanje, kaj rezultati, doseženi v projektni fazi "alpKnow-how", pomenijo s političnega vidika in katere zahteve je mogoče izpeljati iz teh rezultatov. Da bi lahko odgovorili na zastavljeno vprašanje, je bila 8. in 9. decembra 2006 v Schaanu v Lihtenštajnu organizirana delavnica, ki so se je udeležili predstavniki CIPRE iz sedmih držav. Zahteve in politične sklepe za vsa navedena področja vsebuje pričujoči Schaanski memorandum za prihodnost v Alpah.

Podnebje — 08.11.2006

Deklaracija o spremembi podnebja

Podnebne spremembe vplivajo na alpski prostor zelo intenzivno: vedno pogostejše naravne nesreče ter taljenje ledenikov in stalno zamrznjenih tal so le nekatere od posledic, na katere opozarja IX. alpska konferenca. Ta zato zahteva izvajanje okvirnega podnebnega protokola in Kjotskega protokola na svetovni ravni, obenem pa alpskim državam in ES svetuje, kako delovati, da bi po eni strani z zmanjševanjem in absorbiranjem toplogrednih plinov lahko preprečili nadaljnjo rast podnebnih sprememb, ter kako se po drugi strani s konkretnimi strategijami prilagoditi posledicam podnebnih sprememb. Za izvajanje podnebne deklaracije so okoljski ministri alpskih držav Stalni odbor pooblastili, da do X. zasedanja Alpske konference izdela alpskemu prostoru prilagojen akcijski načrt s priporočili za nadaljnje delovanje in z dolgoročnejšimi pobudami, vključno s časovnim načrtom.

Podnebje — 18.05.2006

Resolucija: Varstvo podnebja in strategije prilagajanja na podnebne spremembe

Alpski prostor je izjemno mocno izpostavljen globalnim podnebnim spremembam, ki so tudi posledica clovekovega delovanja. Alpe so bolj kot drugi ekosistemi obcutljive na napovedane spremembe, kot so porast povprecnih temperatur, pogostejši ekstremni vremenski dogodki, suša v toplem obdobju leta ali taljenje ledenikov. CIPRA meni, da sodijo podnebne spremembe k najvecjim izzivom 21. stoletja, zato Evropsko unijo, organe Alpske konvencije, vse alpske države, zvezne dežele, regije, kantone ter druge državne in nedržavne organizacije poziva k vecjim prizadevanjem za varstvo podnebja, z namenom zmanjšanja ucinkov tople grede; oblikovanju trajnostnih strategij za obvladovanje vedno hujših posledic spremenjenega podnebja.

Novice

Novo zavezništvo evropskih gorskih območij

Turizem in prosti čas — 09.12.2021

Michael Gams, CIPRA International

Novo zavezništvo evropskih gorskih območij

Tri krovne organizacije, ki so se zapisale gorništvu in trajnostnemu pristopu na evropskih gorskih območjih, so konec novembra 2021 sprejele odločitev o vzpostavitvi medsebojnega sodelovanja – to so Združenje planinskih zvez alpskega loka (CAA), Evropsko združenje planinskih organizacij (EUMA) in Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA).

Ohranjanje in renaturacija rek na gorskih območjih

Alpska politika — 28.10.2021

Michael Gams, CIPRA International

Ohranjanje in renaturacija rek na gorskih območjih

V francoski dolini reke Romanche so se odločili za odstranitev sto let starega jezu, skupaj pa bodo na območju celotne regije podrli še pet jezov in elektrarn. – V Švici so letos prvič podelili certifikat Gewässerperle Plus, prejela pa sta jo hudourniška vodotoka Beverin in Chamuera.

Alpska politika — 06.10.2021

Caroline Begle, CIPRA International

Potujemo trajnostno

Trend k vse večji regionalnosti in trajnostnosti je občutiti zlasti med epidemijo. V okviru projekta Yoalin, ki se je zaključil v Innsbrucku septembra 2021 z razpravo o mobilnosti v prihodnje, v kateri so sodelovali tudi različni strokovnjaki, se je tudi letošnje poletje 125 mladih odločilo za podnebju prijazna potovanja z vlakom in avtobusom in tako spoznavalo Alpe.

Alpska politika — 06.10.2021

Podnebna kriza rahlja gorski svet

Padajoče kamenje ter skalni podori in odlomi v Alpah niso nič novega, a taljenje stalno zamrznjenih tal razmere le še zaostruje – to velja tako za obiskovanje gora kakor tudi za življenje na gorskih območjih.

Stališče

Ljudje — 13.07.2021

Katarina Žakelj, CIPRA Slowenien

Stališče: Ohranjena alpska pokrajina je razvojna odločitev

Vedno več infrastrukturnih posegov odpira še zadnja gorska območja v Alpah, grozijo tudi Triglavskemu narodnemu parku. V javnost je prišel predlog elektrifikacije Kredarice, najvišje slovenske planinske koče. Poseg bi pomenil obsežna gradbena dela sredi narodnega parka. Katarina Žakelj, direktorica CIPRE Slovenija, poziva k bolj trajnostnemu odzivu na naraščajoče število obiskovalcev gora.

Stališče: Za javni prevoz potrebujemo alpsko vozovnico

Promet — 12.05.2021

Rok Brišnik, CYC

Stališče: Za javni prevoz potrebujemo alpsko vozovnico

Šolanje na domu, obdobje brez javnega prevoza in zaprtje meja: Koronakriza je razkrila nekatere vidike življenja, katerim smo do sedaj morda namenili premalo pozornosti. Rok Brišnik meni, da bi nekaj težav lahko rešili z vsesplošno alpsko vozovnico za javni prevoz. Rok študira geografijo in zgodovino na Univerzi v Ljubljani/SI in je član Mladinskega sveta CIPRE (CYC).

Stališče: pomen procesa soodločanja za revitalizacijo Alpskega Rena

Voda — 17.03.2021

alpMedia

Stališče: pomen procesa soodločanja za revitalizacijo Alpskega Rena

V korito stisnjen rečni odsek Alpskega Rena na območju med Lihtenštajnom, Avstrijo in Švico naj bi le dobil več prostora. Vse tri alpske države so sicer pred več kot desetletjem že podpisale koncept, na podlagi katerega bi bilo mogoče namero tudi uresničiti, a se to doslej še ni zgodilo. Za izvedbo zakonsko določenih izboljšav na področju voda pa sta nujna tudi široko splošno soglasje in proces sprejemanja odločitev, v katerem bodo okoljske organizacije lahko aktivno sodelovale, opozarja Elias Kindle, direktor CIPRE Lihtenštajn.