Načelna stališča
Projekt cc.alps: zahteve CIPRE za podroèje prostorskega planiranja
Alpe so drugaène. Za alpski lok so znaèilne posebnosti, ki jih je pri prostorskem razvoju in varstvu podnebja potrebno upoštevati.
cc.alps: zahteve CIPRE za podrocje gradnje in prenove
Energija je prevec dragocena, da bi jo zapravljali! A dogaja se prav to: po vsem svetu se, kot ocenjujejo, polovica energije porabi za gradnjo, rabo in odstranitev zgradb. V Alpah, a tudi povsod po Evropi je delež zasebnih gospodinjstev v strukturi porabe koncne energije ravno tako visok, kot ga dosega prometni sektor v celoti. Dalec najvecji delež v strukturi porabe odpade na ogrevanje prostorov, sledi mu priprava tople vode. Kurilno olje in zemeljski plin sta pri tem najpomembnejša vira energije. Najbolj energijsko potratne so stare, slabo izolirane zgradbe.
Projekt cc.alps: zahteve CIPRE za podrocje prometa
Promet, zlasti še promet osebnih in tovornih vozil, je eden glavnih povzrociteljev podnebnih sprememb. Na obmocju Alp znaša delež prometa v strukturi izpustov toplogrednih plinov vec kot 25 %. Od vseh udeleženih pri tej problematiki je prav promet podrocje, za katero je od leta 1990 dalje znacilna najintenzivnejša rast izpustov toplogrednih plinov. Omenjeni razvoj gre v napacno smer in je v navzkrižju s politicnim ciljem zmanjšanja toplogrednih plinov. Delež poti, opravljenih z osebnim avtomobilom, je v Alpah višji, kot je evropsko povprecje.
Novice
Josef Oberhofer, CIPRA Južna Tirolska
Stališče: Podnebni test za žičniške naprave
Južna Tirolska je s 360 žičniškimi napravami ena od držav z največjo gostoto žičniških sistemov. Večina teh naprav se uporablja v turizmu za prevoz oseb do izhodišč za pohodniške poti in turnosmučarske ture v visokogorskem svetu. Žičnice veljajo za svetilnike varstva podnebja ter trajnostne in družbeno sprejemljive mobilnosti. Pa vendar teh pogojev vsi projekti ne izpolnjujejo, opozarja Josef Oberhofer, novi predsednik CIPRE Južna Tirolska.
:Katarina Žakelj, CIPRA Slovenija
Pritisk na Alpe še nikoli ni bil tako velik
Marjeta Keršič-Svetel je ljubiteljica hribov in narave, velika poznavalka Alp, zavarovanih območij, strokovnjakinja strateškega komuniciranja, dolgoletna sodelavka in nekdanja podpredsednica CIPRE. Z njo smo se pogovarjali o pionirstvu, težavah Alp – in njihovi prihodnosti.
Paul Kuncio, CIPRE Avstrija
Pravica do nedotakljivosti Alp
Alpska konvencija je tri desetletja po podpisu glede na sodobne izzive, kot so podnebne spremembe in izguba biotske raznovrstnosti, pomembnejša kot kdaj koli prej. Paul Kuncio pojasnjuje, katere ovire bo treba premagati, da bi vizijo in potenciale tega pomembnega sporazuma lahko uresničili v celoti.
Je CIPRA ženska organizacija?
Z vidika enakosti med spoloma se zgodovina CIPRE popolnoma nič ne razlikuje od katere koli druge organizacije, gospodarske družbe ali organa oblasti: delež žensk med zaposlenimi v CIPRI se povečuje. Torej vse v najlepšem redu?
Stališče
Stališče CIPRE o izvajanju Alpske konvencije
CIPRA je leta 1996 predložila akcijski načrt, ki je vseboval predloge za do tedaj izdelane protokole. Tako naj bi bilo v obliki primera prikazano, na kakšen način je Alpsko konvencijo mogoče uresničiti s projekti. To "navodilo za delovanje" je bilo namenjeno tako pogodbenicam Alpske konvencije kot tudi nevladnim organizacijam.