Načelna stališča

Projekt cc.alps: zahteve CIPRE za podroèje prostorskega planiranja
Projekt cc.alps: zahteve CIPRE za podroèje prostorskega planiranja
Alpe so drugaène. Za alpski lok so znaèilne posebnosti, ki jih je pri prostorskem razvoju in varstvu podnebja potrebno upoštevati.
cc.alps: zahteve CIPRE za podrocje gradnje in prenove
cc.alps: zahteve CIPRE za podrocje gradnje in prenove
Energija je prevec dragocena, da bi jo zapravljali! A dogaja se prav to: po vsem svetu se, kot ocenjujejo, polovica energije porabi za gradnjo, rabo in odstranitev zgradb. V Alpah, a tudi povsod po Evropi je delež zasebnih gospodinjstev v strukturi porabe koncne energije ravno tako visok, kot ga dosega prometni sektor v celoti. Dalec najvecji delež v strukturi porabe odpade na ogrevanje prostorov, sledi mu priprava tople vode. Kurilno olje in zemeljski plin sta pri tem najpomembnejša vira energije. Najbolj energijsko potratne so stare, slabo izolirane zgradbe.
Projekt cc.alps: zahteve CIPRE za podrocje prometa
Projekt cc.alps: zahteve CIPRE za podrocje prometa
Promet, zlasti še promet osebnih in tovornih vozil, je eden glavnih povzrociteljev podnebnih sprememb. Na obmocju Alp znaša delež prometa v strukturi izpustov toplogrednih plinov vec kot 25 %. Od vseh udeleženih pri tej problematiki je prav promet podrocje, za katero je od leta 1990 dalje znacilna najintenzivnejša rast izpustov toplogrednih plinov. Omenjeni razvoj gre v napacno smer in je v navzkrižju s politicnim ciljem zmanjšanja toplogrednih plinov. Delež poti, opravljenih z osebnim avtomobilom, je v Alpah višji, kot je evropsko povprecje.

Novice

Ogenj v Alpah: Izzivi gorskega sveta
Ogenj v Alpah: Izzivi gorskega sveta
Ogenj v Alpah je tradicionalni mednarodni dogodek CIPER, s katerim vsakoletno opozorimo na razvojna in okoljska vprašanja v Alpah. Letošnji Ogenj v Alpah bomo izvedli v dveh delih: predstavitev načrtov elektrifikacije Kredarice nam bo služil kot izhodišče za pogovor o prihodnosti planinskega turizma z vidika trajnosti. Bakle pa bodo zagorele nekaj dni kasneje.
CIPRA ima novo dvojno predsedstvo!
CIPRA ima novo dvojno predsedstvo!
Novi sopredsednici CIPRE International sta Bianca Elzenbaumer in Serena Arduino. Nasledili sta Katharino Conradin, ki je to funkcijo opravljala nekaj manj kot sedem let.
Zaradi napačnih spodbud se bo tranzitni promet samo še povečal
Zaradi napačnih spodbud se bo tranzitni promet samo še povečal
Več električnih tovornih vozil namesto preusmeritve tovornega tovora na železnico? Nova direktiva EU bi lahko obremenitve zaradi tovornega prometa prek območja Alp le še povečala.
Koliko je vredna narava?
Koliko je vredna narava?
Planinski pašniki, ki nas oskrbujejo s pitno vodo in hrano. Drevesa, ki skrbijo za ugodno mikroklimo. Alpska pokrajina, ki na nas deluje zdravilno in pozitivno vpliva na naše počutje. Prve dni julija 2021 je na letni strokovni konferenci CIPRE v italijanskem kraju Biella okoli sto udeležencev in udeleženk iz vseh alpskih držav sodelovalo v razpravi o koristnosti in dragocenosti narave na območju Alp.

Stališče

Club Arc Alpin zavzel stališče o podnebnih spremembah, širjenju plezalnih poti in vožnjah motornih vozil v naravnem okolju
Club Arc Alpin zavzel stališče o podnebnih spremembah, širjenju plezalnih poti in vožnjah motornih vozil v naravnem okolju
12. septembra je v Innsbrucku potekala skupščina članov Club Arc Alpin (CAA), na kateri so bila izoblikovane politične zahteve glede podnebnih sprememb ter sprejeti dokumenti s stališči glede plezalnih poti in voženj z motornimi vozili v naravnem okolju.
DS alpskih dežel zavzela stališče
DS alpskih dežel zavzela stališče
Osrednja točka letošnje konference predsednikov vlad alpskih držav, ki so članice Delovne skupnosti alpskih dežel (Arge Alp) 23. junija 2006 v Italiji, je bil sprejem treh resolucij in štirih novih projektov. Prva resolucija, ki se nanaša na zeleno knjigo EU o energiji, med drugim zahteva, da se v zeleni knjigi v poglavju o obnovljivih virih energije kot pomembna možnost opredeli tudi razširitev rabe vodne energije.
Delovna skupnost alpskih dežel zavzela stališče o Alpski konvenciji, prometu in hribovskem kmetijstvu
Predsedniki vlad dežel, ki so članice Delovne skupnosti alpskih dežel - to so Baden-Württemberg in Bavarska iz Nemčije, Vorarlberg, Tirolska in Salzburg iz Avstrije, Južna Tirolska, Trento in Lombardija iz Italije ter St. Gallen, Graubünden in Ticino iz Švice - so na konferenci 27. junija letos sprejeli politične resolucije o izvajanju Alpske konvencije, o trajnostnem razvoju na področju evropske prometne politike, o vplivih kmetijske reforme EU na hribovsko kmetijstvo ter o vladni konferenci leta 2004.