Načelna stališča

Pravi odgovor na podnebne spremembe so vitalni in sonaravni gozdovi! cc.alps:  Zahteve CIPRE za področje gozdarstva
Pravi odgovor na podnebne spremembe so vitalni in sonaravni gozdovi! cc.alps: Zahteve CIPRE za področje gozdarstva
Gozdarski ukrepi imajo dolgoročne učinke, zato je prilagoditev gozdov novim podnebnim pogojem nujno potrebna, vendar pa mora biti ta zelo premišljena. Izkoristiti moramo tudi zmožnost gozdov, da skladiščijo ogljik. Les se mora v prvi vrsti uporabiti kot surovina in gradbeni material, le pod posebnimi pogoji naj bi se uporabljal za ogrevanje. Vzpostaviti je treba kratke krogotoke izrabe regionalnega lesa. Z gozdovi je potrebno sonaravno gospodariti in tako povečati njihovo prilagoditev na podnebne spremembe. Lastnikom gozdov, ki se zaradi izvajanja ukrepov varstva podnebja odpovejo delu prihodka, je potrebno zagotoviti nadomestilo. Nenazadnje mora ciljno raziskovanje praktičnih podnebnih prilagoditvenih ukrepov postati pomembna dolgoročna naloga.
Povečati učinkovitost, ne pa uničevati naravo! cc.alps: zahteve CIPRE za področje vode
Povečati učinkovitost, ne pa uničevati naravo! cc.alps: zahteve CIPRE za področje vode
Alpske reke oskrbujejo z vodo 170 milijonov ljudi. Zaradi podnebnih sprememb se bo razpoložljivost vode v Alpah in zunaj njih občutno zmanjšala. Manj padavin, vedno pogostejša sušna obdobja poleti in občutno manj snežnih padavin pozimi so le nekatere od napovedanih posledic. Temu ustrezno se bodo povečevale zahteve po rabi vode kot naravnega vira, vedno večja bo tudi konkurenca med različnimi skupinami uporabnikov. V Alpah je le še okoli 10 % tekočih voda, ki so ekološko neokrnjene, kar pomeni, da niso onesnažene ali regulirane in da njihove pretočne lastnosti niso spremenjene. Ekološko kakovost vodotokov in njihovih habitatov je zato treba izboljšati in ne še naprej zmanjševati. Ne smemo dopustiti, da se pod krinko varstva podnebja ali prilagajanja podnebnim spremembam zadnje neokrnjene reke regulirajo ali obremenjujejo s prekomernimi odvzemi vode.
Alpe morajo postati energijsko samozadostne! Teze Letne konference 2001 Mednarodne komisije za varstvo Alp CIPRE
Alpe morajo postati energijsko samozadostne! Teze Letne konference 2001 Mednarodne komisije za varstvo Alp CIPRE
Postati neodvisen od uvoza energije je vizija, ki marsikatero regijo močno privlači. Samozadostnost je danes modna zadeva in obstajajo že številne dobre zasnove in poskusi, kako se podati na to pot. Bistvo omenjenih zasnov je zadovoljevanje potreb po energiji z obnovljivimi viri iz domače regije ter varčna in učinkovita raba energije. Kdor bo na poti do energijsko samozadostne regije ta načela upošteval dosledno, bo celovito spremenil podobo in strukture svoje regije v dobro lastnega gospodarstva, družbe in tudi okolja.

Novice

Skriti povzročevalci izpustov CO₂
Skriti povzročevalci izpustov CO₂
Ukrepi za varstvo podnebja zahtevajo precejšnja finančna sredstva, zato so redno deležni kritik in zavrnitve. Kako je mogoče, da alpske države za okoljsko škodljive subvencije namenjajo milijardne zneske?
Zimske olimpijske igre 2026 v Milanu in Cortini d'Ampezzo: trajnostno, a le na papirju
Zimske olimpijske igre 2026 v Milanu in Cortini d'Ampezzo: trajnostno, a le na papirju
Dobra strategija, slaba izvedba – zimskim olimpijskim igram 2026 grozi finančni in ekološki polom.
Alpska politika v letu 2023: slovensko-švicarsko leto
Alpska politika v letu 2023: slovensko-švicarsko leto
Mednarodno sodelovanje med državami in regijami na območju Alp bosta letos odločilno zaznamovali dve državi: Slovenija je prevzela predsedovanje Alpski konvenciji, Švica pa kot prva država nečlanica EU predseduje EUSALP.
Energetske krajine so nezaželene
Energetske krajine so nezaželene
Nedavno opravljena javnomnenjska anketa v Švici je jasno pokazala, da prebivalci Švice ne odobravajo gradnje objektov za rabo obnovljivih virov v neokrnjenih predelih gorske narave. Za večanje deleža rabe tovrstnih virov so primernejša zemljišča v neposredni bližini smučišč ali obstoječih elektrarn, katerih raba je že danes intenzivna.

Stališče

Stališče: Ohranjena alpska pokrajina je razvojna odločitev
Stališče: Ohranjena alpska pokrajina je razvojna odločitev
Vedno več infrastrukturnih posegov odpira še zadnja gorska območja v Alpah, grozijo tudi Triglavskemu narodnemu parku. V javnost je prišel predlog elektrifikacije Kredarice, najvišje slovenske planinske koče. Poseg bi pomenil obsežna gradbena dela sredi narodnega parka. Katarina Žakelj, direktorica CIPRE Slovenija, poziva k bolj trajnostnemu odzivu na naraščajoče število obiskovalcev gora.
Stališče: Za javni prevoz potrebujemo alpsko vozovnico
Stališče: Za javni prevoz potrebujemo alpsko vozovnico
Šolanje na domu, obdobje brez javnega prevoza in zaprtje meja: Koronakriza je razkrila nekatere vidike življenja, katerim smo do sedaj morda namenili premalo pozornosti. Rok Brišnik meni, da bi nekaj težav lahko rešili z vsesplošno alpsko vozovnico za javni prevoz. Rok študira geografijo in zgodovino na Univerzi v Ljubljani/SI in je član Mladinskega sveta CIPRE (CYC).
Stališče: pomen procesa soodločanja za revitalizacijo Alpskega Rena
Stališče: pomen procesa soodločanja za revitalizacijo Alpskega Rena
V korito stisnjen rečni odsek Alpskega Rena na območju med Lihtenštajnom, Avstrijo in Švico naj bi le dobil več prostora. Vse tri alpske države so sicer pred več kot desetletjem že podpisale koncept, na podlagi katerega bi bilo mogoče namero tudi uresničiti, a se to doslej še ni zgodilo. Za izvedbo zakonsko določenih izboljšav na področju voda pa sta nujna tudi široko splošno soglasje in proces sprejemanja odločitev, v katerem bodo okoljske organizacije lahko aktivno sodelovale, opozarja Elias Kindle, direktor CIPRE Lihtenštajn.