Alpska politika

Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) si že več kot sedem desetletij prizadeva za uresničevanje trajnostne alpske politike. Je usmerjena v prihodnost, v politično agendo vključuje izzive, ki jih prinaša prihodnost, odgovorne pa opozarja na izpolnjevanje njihovih obveznosti.

Za kakovostno življenje v Alpah je treba doseči ravnovesje med gospodarskimi interesi, potrebami domačega prebivalstva in naravo. Pri obvladovanju vrzeli, ki se pri tem pojavljajo, pomaga CIPRA tudi na politični ravni. Usmeritve, kako to doseči, izhajajo iz protokolov o izvajanju Alpske konvencije, ki skupaj z drugimi instrumenti omogočajo političnim akterjem, da ukrepajo.

„Instrumenti“ alpske politike

  • Alpska konvencija je mednarodna pogodba, ki združuje alpske države in EU. CIPRA, ena od idejnih snovalk Alpske konvencije, je prispevala k izpolnitvi osnovne zahteve, tj. uresničevanja političnega poslanstva za trajnostni razvoj in varstvo Alp na nadnacionalni ravni, s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami pa sodeluje v Odboru za preverjanje in tematskih delovnih skupinah.
  • Na Alpe, gorovje v osrčju Evrope, ima evropska politika velik vpliv. Evropska strategija za alpski prostor (EUSALP) naj bi v prihodnje okrepila sodelovanje med Alpami in okoliškimi regijami in metropolami. CIPRA se skupaj s partnerji zavzema za to, da se v proces nastajanja strategije vključi tudi civilna družba.
  • V svoji skrbi za kakovostno življenje na območju Alp CIPRA posreduje pri nacionalnih in transnacionalnih političnih organih , ko gre za prednostne naloge, a tudi druge teme.


Vizija CIPRE

Močna civilna družba
Občine, mesta, regije in narodi na območju Alp si izmenjujejo izkušnje in se učijo drug od drugega; državljanom in državljankam omogočajo, da sodelujejo v procesih načrtovanja ter upoštevajo ideje in vizije mladih, in da ustvarjajo okolje, v katerem bo v enaki meri mogoče krepiti vse tri stebre trajnostnosti: gospodarstvo, naravo in družbo.


Vitalna Alpska konvencija
Vse te pobude pod svoje okrilje postavlja Alpska konvencija, ki deluje kot živahno stičišče, katerega platforme in delovne skupine se redno uporabljajo pri izmenjavi in oblikovanju vizij. Učinkovito izvajanje nadzora nad upoštevanjem določb Alpske konvencije je naloga Odbora za preverjanje.


Odgovorno ravnanje
Štirinajst milijonov prebivalcev Alp se lahko zanaša na solidarnost 56 milijonov ljudi, ki živijo v okoliških regijah, in obratno. Vsi ti ljudje se dobro zavedajo posebnega pomena, ki ga imajo Alpe kot življenjski prostor za ljudi, živali in rastline.

Konvencija o varstvu Alp je mednarodna pogodba, katere osrednji namen je zagotoviti varstvo in trajnostni razvoj alpskega sveta. Več

Na Alpe, gorovje v osrčju Evrope, ima evropska politika velik vpliv. V prihodnje naj bi bila krepitev sodelovanja med Alpami ter okoliškimi metropolami in regijami urejena v Evropski strategiji za alpski prostor (EUSALP), imenovani tudi makroregionalna strategija za Alpe. Več

Organizacija združenih narodov je v Agendi 2030 oblikovala 17 ciljev za trajnostni razvoj. Kaj ti cilji pomenijo za Alpe? Več

Načelna stališča

CIPRA meni, da je zavzemanje stališč do aktualnih vprašanj in dogajanj ena od njenih temeljnih nalog. Kot krovna organizacija z več kot 100 članskimi združenji na območju Alp ima pri tem široko podporo. Stališča so tako tudi vodilo v zapletenih situacijah.

Direktiva o evrovinjeti/cestnih pristojbinah: Čas za dejanja
Direktiva o evrovinjeti/cestnih pristojbinah: Čas za dejanja
Ambiciozna politika preusmeritve prometa na železnico za zaščito ljudi in okolja v alpskih regijah terja hiter dogovor.
Kranjska Gora, žičnica in petelin - možnosti trajnostnih odločitev
Kranjska Gora, žičnica in petelin - možnosti trajnostnih odločitev
Tradicionalno smučarsko središče Kranjska Gora je pred pomembno odločitvijo: postaviti krožno-kabinsko žičnico na Vitranc s pripadajočimi objekti, ki bo občutno obremenila vplivno območje Triglavskega narodnega parka ali pa načrtovati daljnosežni turistični razvoj, upoštevajoč nosilne zmogljivosti okolja in podpisane mednarodne dokumente o trajnostnem razvoju v Alpah.
Generalna skupščina EUSALP, November 2017: odprto pismo ministrom alpskih držav
Generalna skupščina EUSALP, November 2017: odprto pismo ministrom alpskih držav
CIPRA, mednarodna komisija za varstvo Alp, se že od leta 2013 pod geslom »Nova solidarnost med Alpami in okoliškimi regijami. Stališče CIPRE o evropski makroregionalni strategiji za območje Alp« intenzivno ukvarja z EUSALP in spremlja proces z veliko angažiranostjo. S tem namenom se pred zasedanjem generalne skupščine v Münchnu obračamo na Vas.

Novice

Pod drobnogledom
Pod drobnogledom
Katera bogastva in naravni viri se skrivajo v Alpah? Kako doseči, da bo ravnanje z njimi čim bolj trajnostno? Odgovore na ta in druga podobna vprašanja išče nova številka revije Alpe na odru, ki je izšla avgusta 2021.
Stališče: Voda ne dopušča nasprotovanja
Stališče: Voda ne dopušča nasprotovanja
Število izrednih vremenskih dogodkov se vse bolj povečuje tudi v Alpah, podnebna kriza pa tak razvojni trend še spodbuja. Ali lahko nastale težave res rešimo z gradnjo novih jezov, elektrarn ali pozidav in obenem pokrijemo tudi vse večje potrebe po energiji? Delovati moramo za vodno energijo in ne proti njej, opozarja Kaspar Schuler, direktor CIPRE in soavtor novega stališča CIPRE o vodni energiji.
Za pitno vodo!
Za pitno vodo!
Velika večina slovenskih volivcev in volivk se je na julijskem referendumu odločno izrekla za ohranitev vodnega in priobalnega pasu, s tem pa povozila novi zakon o vodah, ki bi škodljivo vplival tudi na alpske vodotoke.
Ogenj v Alpah: Izzivi gorskega sveta
Ogenj v Alpah: Izzivi gorskega sveta
Ogenj v Alpah je tradicionalni mednarodni dogodek CIPER, s katerim vsakoletno opozorimo na razvojna in okoljska vprašanja v Alpah. Letošnji Ogenj v Alpah bomo izvedli v dveh delih: predstavitev načrtov elektrifikacije Kredarice nam bo služil kot izhodišče za pogovor o prihodnosti planinskega turizma z vidika trajnosti. Bakle pa bodo zagorele nekaj dni kasneje.

Stališče

Stališče: Za javni prevoz potrebujemo alpsko vozovnico
Stališče: Za javni prevoz potrebujemo alpsko vozovnico
Šolanje na domu, obdobje brez javnega prevoza in zaprtje meja: Koronakriza je razkrila nekatere vidike življenja, katerim smo do sedaj morda namenili premalo pozornosti. Rok Brišnik meni, da bi nekaj težav lahko rešili z vsesplošno alpsko vozovnico za javni prevoz. Rok študira geografijo in zgodovino na Univerzi v Ljubljani/SI in je član Mladinskega sveta CIPRE (CYC).
Stališče: pomen procesa soodločanja za revitalizacijo Alpskega Rena
Stališče: pomen procesa soodločanja za revitalizacijo Alpskega Rena
V korito stisnjen rečni odsek Alpskega Rena na območju med Lihtenštajnom, Avstrijo in Švico naj bi le dobil več prostora. Vse tri alpske države so sicer pred več kot desetletjem že podpisale koncept, na podlagi katerega bi bilo mogoče namero tudi uresničiti, a se to doslej še ni zgodilo. Za izvedbo zakonsko določenih izboljšav na področju voda pa sta nujna tudi široko splošno soglasje in proces sprejemanja odločitev, v katerem bodo okoljske organizacije lahko aktivno sodelovale, opozarja Elias Kindle, direktor CIPRE Lihtenštajn.
Stališče: Za spremembo kulture v tranzitnem prometu
Stališče: Za spremembo kulture v tranzitnem prometu
Kulturni in družbeni razvoj na območju Alp je pospešila šele trgovina. Od tranzitnega prometa v njegovi sedanji obliki imajo koristi predvsem zunajalpske regije. Če želimo iz alpskih dolin pregnati hrup in odpadne pline, pa potrebujemo veliko več kot zvodenelo direktivo EU, je prepričan Stephan Tischler, predsednik CIPRE Avstrija.
Stališče: Pokrajina? Žal razprodana!
Stališče: Pokrajina? Žal razprodana!
Kot da bi vsak dan zabetonirali površino v velikosti 16 novih nogometnih igrišč – poraba tal je tako na Bavarskem kot tudi v številnih drugih alpskih državah ogromna. A če želimo, da bo še kaj prostora ostalo prihodnjim generacijam, se pri varstvu pokrajine ne smemo osredotočati le na zavarovana območja, opozarja Uwe Roth, direktor CIPRE Nemčija.
Stališče: V zagovor pisanih mest
Stališče: V zagovor pisanih mest
Pandemija koronavirusa je jasno pokazala, kako pomembni za naše dobro počutje so dostopni rekreacijski prostori. Več kot 70 odstotkov alpskih prebivalcev živi v urbanem okolju in prav tu je mogoče izkoristiti še veliko možnosti za nadaljnje delovanje, je prepričana Magdalena Holzer, vodja projektov pri CIPRI International.
Stališče: Zagnanost mladih moramo spoštovati
Stališče: Zagnanost mladih moramo spoštovati
V zadnjih dveh letih smo priča razvoju, ki ga lahko označimo za zeleno kulturno revolucijo. Ni pomembno, kaj si o tem mislimo – tak razvoj lahko podpiramo ali ga ne odobravamo, nikakor pa ga ne moremo ignorirati. »To smo omogočili mladi in zdaj si mladi želimo biti vključeni v proces sprejemanja odločitev,« opozarja Sofia Farina, članica Mladinskega sveta CIPRE.