Alpska politika

Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) si že več kot sedem desetletij prizadeva za uresničevanje trajnostne alpske politike. Je usmerjena v prihodnost, v politično agendo vključuje izzive, ki jih prinaša prihodnost, odgovorne pa opozarja na izpolnjevanje njihovih obveznosti.

Za kakovostno življenje v Alpah je treba doseči ravnovesje med gospodarskimi interesi, potrebami domačega prebivalstva in naravo. Pri obvladovanju vrzeli, ki se pri tem pojavljajo, pomaga CIPRA tudi na politični ravni. Usmeritve, kako to doseči, izhajajo iz protokolov o izvajanju Alpske konvencije, ki skupaj z drugimi instrumenti omogočajo političnim akterjem, da ukrepajo.

„Instrumenti“ alpske politike

  • Alpska konvencija je mednarodna pogodba, ki združuje alpske države in EU. CIPRA, ena od idejnih snovalk Alpske konvencije, je prispevala k izpolnitvi osnovne zahteve, tj. uresničevanja političnega poslanstva za trajnostni razvoj in varstvo Alp na nadnacionalni ravni, s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami pa sodeluje v Odboru za preverjanje in tematskih delovnih skupinah.
  • Na Alpe, gorovje v osrčju Evrope, ima evropska politika velik vpliv. Evropska strategija za alpski prostor (EUSALP) naj bi v prihodnje okrepila sodelovanje med Alpami in okoliškimi regijami in metropolami. CIPRA se skupaj s partnerji zavzema za to, da se v proces nastajanja strategije vključi tudi civilna družba.
  • V svoji skrbi za kakovostno življenje na območju Alp CIPRA posreduje pri nacionalnih in transnacionalnih političnih organih , ko gre za prednostne naloge, a tudi druge teme.


Vizija CIPRE

Močna civilna družba
Občine, mesta, regije in narodi na območju Alp si izmenjujejo izkušnje in se učijo drug od drugega; državljanom in državljankam omogočajo, da sodelujejo v procesih načrtovanja ter upoštevajo ideje in vizije mladih, in da ustvarjajo okolje, v katerem bo v enaki meri mogoče krepiti vse tri stebre trajnostnosti: gospodarstvo, naravo in družbo.


Vitalna Alpska konvencija
Vse te pobude pod svoje okrilje postavlja Alpska konvencija, ki deluje kot živahno stičišče, katerega platforme in delovne skupine se redno uporabljajo pri izmenjavi in oblikovanju vizij. Učinkovito izvajanje nadzora nad upoštevanjem določb Alpske konvencije je naloga Odbora za preverjanje.


Odgovorno ravnanje
Štirinajst milijonov prebivalcev Alp se lahko zanaša na solidarnost 56 milijonov ljudi, ki živijo v okoliških regijah, in obratno. Vsi ti ljudje se dobro zavedajo posebnega pomena, ki ga imajo Alpe kot življenjski prostor za ljudi, živali in rastline.

Konvencija o varstvu Alp je mednarodna pogodba, katere osrednji namen je zagotoviti varstvo in trajnostni razvoj alpskega sveta. Več

Na Alpe, gorovje v osrčju Evrope, ima evropska politika velik vpliv. V prihodnje naj bi bila krepitev sodelovanja med Alpami ter okoliškimi metropolami in regijami urejena v Evropski strategiji za alpski prostor (EUSALP), imenovani tudi makroregionalna strategija za Alpe. Več

Organizacija združenih narodov je v Agendi 2030 oblikovala 17 ciljev za trajnostni razvoj. Kaj ti cilji pomenijo za Alpe? Več

Načelna stališča

CIPRA meni, da je zavzemanje stališč do aktualnih vprašanj in dogajanj ena od njenih temeljnih nalog. Kot krovna organizacija z več kot 100 članskimi združenji na območju Alp ima pri tem široko podporo. Stališča so tako tudi vodilo v zapletenih situacijah.

Zahteve CIPRE za izvajanje Alpske konvencije
Zahteve CIPRE za izvajanje Alpske konvencije
Okoljski ministri alpskih držav so leta 1998 ugotovili, da je treba z izvajanjem Alpske konvencije zaceti že pred ratifikacijo njenih protokolov, a dve leti kasneje se to še vedno ni zgodilo. CIPRA International se je v sodelovanju s strokovnjaki intenzivno ukvarjala z izvajanjem Alpske konvencije in v ta namen pripravila poseben dokument, v katerem je opozorila, da je takojšnji zacetek izvajanja protokolov Alpske konvencije vprašljiv. CIPRA International je poudarila, kako pomembno je ohraniti pogled na celoto. Zato je treba njene zahteve glede izvajanja Alpske konvencije razumeti le kot primere - izbiranje posameznih tock ali enega samega protokola, ki bi bil opredeljen kot "model", bi nasprotovalo smislu Alpske konvencije kot celovitemu instrumentu za izvajanje trajnostnega razvoja. Kot možnost, kako hitro doseci uspeh, je CIPRA predlagala vzpostavitev vzorcnih regij za uresnicevanje trajnostnega razvoja.
Stališče CIPRE o izvajanju Alpske konvencije
Stališče CIPRE o izvajanju Alpske konvencije
CIPRA je leta 1996 predložila akcijski načrt, ki je vseboval predloge za do tedaj izdelane protokole. Tako naj bi bilo v obliki primera prikazano, na kakšen način je Alpsko konvencijo mogoče uresničiti s projekti. To "navodilo za delovanje" je bilo namenjeno tako pogodbenicam Alpske konvencije kot tudi nevladnim organizacijam.
Zahteva po pripravi protokola Alpske konvencije o prebivalstvu in kulturi
Zahteva po pripravi protokola Alpske konvencije o prebivalstvu in kulturi
CIPRA International je izrazila zahtevo, da se v skladu z obveznostjo, kit jo nalaga Alpska konvencija, pripravi protokol o prebivalstvu in kulturi. Brez tega protokola bo tretji steber trajnostnega razvoja ostal nepopoln, to pa bo neugodno vplivalo na prebivalstvo, ki nosi skupno odgovornost za naravni in kulturni prostor. Cilj protokola o prebivalstvu in kulturi je vzpostaviti ustrezne povezave na medkulturni ravni na obmocju Alp in zunaj njih ter v skupnem okviru spodbujati raznovrstnost. Zahteve protokola morajo obsegati socialnoekonomske in socialnokulturne vidike.

Novice

V Švici bodo glasovali o sprejetju podnebnega zakona
V Švici bodo glasovali o sprejetju podnebnega zakona
18. junija 2023 bodo Švicarji na referendumu odločali o zakonu o varstvu podnebja. Cilj je, da bi Švica do leta 2050 postala podnebno nevtralna – usmeritev torej, ki bo imela signalni učinek za celotno alpsko območje.
Stališče: Prometni kolaps lahko preprečimo le s skupnim sodelovanjem
Stališče: Prometni kolaps lahko preprečimo le s skupnim sodelovanjem
Reševanja problematike naraščajočega prometa osebnih vozil in tranzitnega prometa se ni mogoče lotiti z regionalnimi ali nacionalnimi pristopi. Rešitve je treba poiskati skupaj, saj Alpe ležijo sredi Evrope, in prav ta geografska banalnost je ključnega pomena za razumevanje prometnopolitične problematike v Alpah – če res želimo preprečiti prometni kolaps, pravi Kaspar Schuler, izvršni direktor CIPRE International.
Delavnica za mlade: Alpske politike in mladinska participacija v Alpah
Delavnica za mlade: Alpske politike in mladinska participacija v Alpah
Alpski prostor se sooča s procesi depopulacije in bega možganov. Zaradi vpliva podnebnih sprememb je med bolj ogroženimi regijami, kjer se bo raven ekosistemskih storitev drastično zmanjšala - s tem pa tudi kakovost življenja. Zato je ključno, da se čim prej prilagodimo na posledice družbene in ekosistemske krize ter prisluhnemo potrebam in izzivom mladih.
Skriti povzročevalci izpustov CO₂
Skriti povzročevalci izpustov CO₂
Ukrepi za varstvo podnebja zahtevajo precejšnja finančna sredstva, zato so redno deležni kritik in zavrnitve. Kako je mogoče, da alpske države za okoljsko škodljive subvencije namenjajo milijardne zneske?

Stališče

Stališče: Za javni prevoz potrebujemo alpsko vozovnico
Stališče: Za javni prevoz potrebujemo alpsko vozovnico
Šolanje na domu, obdobje brez javnega prevoza in zaprtje meja: Koronakriza je razkrila nekatere vidike življenja, katerim smo do sedaj morda namenili premalo pozornosti. Rok Brišnik meni, da bi nekaj težav lahko rešili z vsesplošno alpsko vozovnico za javni prevoz. Rok študira geografijo in zgodovino na Univerzi v Ljubljani/SI in je član Mladinskega sveta CIPRE (CYC).
Stališče: pomen procesa soodločanja za revitalizacijo Alpskega Rena
Stališče: pomen procesa soodločanja za revitalizacijo Alpskega Rena
V korito stisnjen rečni odsek Alpskega Rena na območju med Lihtenštajnom, Avstrijo in Švico naj bi le dobil več prostora. Vse tri alpske države so sicer pred več kot desetletjem že podpisale koncept, na podlagi katerega bi bilo mogoče namero tudi uresničiti, a se to doslej še ni zgodilo. Za izvedbo zakonsko določenih izboljšav na področju voda pa sta nujna tudi široko splošno soglasje in proces sprejemanja odločitev, v katerem bodo okoljske organizacije lahko aktivno sodelovale, opozarja Elias Kindle, direktor CIPRE Lihtenštajn.
Stališče: Za spremembo kulture v tranzitnem prometu
Stališče: Za spremembo kulture v tranzitnem prometu
Kulturni in družbeni razvoj na območju Alp je pospešila šele trgovina. Od tranzitnega prometa v njegovi sedanji obliki imajo koristi predvsem zunajalpske regije. Če želimo iz alpskih dolin pregnati hrup in odpadne pline, pa potrebujemo veliko več kot zvodenelo direktivo EU, je prepričan Stephan Tischler, predsednik CIPRE Avstrija.
Stališče: Pokrajina? Žal razprodana!
Stališče: Pokrajina? Žal razprodana!
Kot da bi vsak dan zabetonirali površino v velikosti 16 novih nogometnih igrišč – poraba tal je tako na Bavarskem kot tudi v številnih drugih alpskih državah ogromna. A če želimo, da bo še kaj prostora ostalo prihodnjim generacijam, se pri varstvu pokrajine ne smemo osredotočati le na zavarovana območja, opozarja Uwe Roth, direktor CIPRE Nemčija.
Stališče: V zagovor pisanih mest
Stališče: V zagovor pisanih mest
Pandemija koronavirusa je jasno pokazala, kako pomembni za naše dobro počutje so dostopni rekreacijski prostori. Več kot 70 odstotkov alpskih prebivalcev živi v urbanem okolju in prav tu je mogoče izkoristiti še veliko možnosti za nadaljnje delovanje, je prepričana Magdalena Holzer, vodja projektov pri CIPRI International.
Stališče: Zagnanost mladih moramo spoštovati
Stališče: Zagnanost mladih moramo spoštovati
V zadnjih dveh letih smo priča razvoju, ki ga lahko označimo za zeleno kulturno revolucijo. Ni pomembno, kaj si o tem mislimo – tak razvoj lahko podpiramo ali ga ne odobravamo, nikakor pa ga ne moremo ignorirati. »To smo omogočili mladi in zdaj si mladi želimo biti vključeni v proces sprejemanja odločitev,« opozarja Sofia Farina, članica Mladinskega sveta CIPRE.