Alpska politika

Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) si že več kot sedem desetletij prizadeva za uresničevanje trajnostne alpske politike. Je usmerjena v prihodnost, v politično agendo vključuje izzive, ki jih prinaša prihodnost, odgovorne pa opozarja na izpolnjevanje njihovih obveznosti.

Za kakovostno življenje v Alpah je treba doseči ravnovesje med gospodarskimi interesi, potrebami domačega prebivalstva in naravo. Pri obvladovanju vrzeli, ki se pri tem pojavljajo, pomaga CIPRA tudi na politični ravni. Usmeritve, kako to doseči, izhajajo iz protokolov o izvajanju Alpske konvencije, ki skupaj z drugimi instrumenti omogočajo političnim akterjem, da ukrepajo.

„Instrumenti“ alpske politike

  • Alpska konvencija je mednarodna pogodba, ki združuje alpske države in EU. CIPRA, ena od idejnih snovalk Alpske konvencije, je prispevala k izpolnitvi osnovne zahteve, tj. uresničevanja političnega poslanstva za trajnostni razvoj in varstvo Alp na nadnacionalni ravni, s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami pa sodeluje v Odboru za preverjanje in tematskih delovnih skupinah.
  • Na Alpe, gorovje v osrčju Evrope, ima evropska politika velik vpliv. Evropska strategija za alpski prostor (EUSALP) naj bi v prihodnje okrepila sodelovanje med Alpami in okoliškimi regijami in metropolami. CIPRA se skupaj s partnerji zavzema za to, da se v proces nastajanja strategije vključi tudi civilna družba.
  • V svoji skrbi za kakovostno življenje na območju Alp CIPRA posreduje pri nacionalnih in transnacionalnih političnih organih , ko gre za prednostne naloge, a tudi druge teme.


Vizija CIPRE

Močna civilna družba
Občine, mesta, regije in narodi na območju Alp si izmenjujejo izkušnje in se učijo drug od drugega; državljanom in državljankam omogočajo, da sodelujejo v procesih načrtovanja ter upoštevajo ideje in vizije mladih, in da ustvarjajo okolje, v katerem bo v enaki meri mogoče krepiti vse tri stebre trajnostnosti: gospodarstvo, naravo in družbo.


Vitalna Alpska konvencija
Vse te pobude pod svoje okrilje postavlja Alpska konvencija, ki deluje kot živahno stičišče, katerega platforme in delovne skupine se redno uporabljajo pri izmenjavi in oblikovanju vizij. Učinkovito izvajanje nadzora nad upoštevanjem določb Alpske konvencije je naloga Odbora za preverjanje.


Odgovorno ravnanje
Štirinajst milijonov prebivalcev Alp se lahko zanaša na solidarnost 56 milijonov ljudi, ki živijo v okoliških regijah, in obratno. Vsi ti ljudje se dobro zavedajo posebnega pomena, ki ga imajo Alpe kot življenjski prostor za ljudi, živali in rastline.

Konvencija o varstvu Alp je mednarodna pogodba, katere osrednji namen je zagotoviti varstvo in trajnostni razvoj alpskega sveta. Več

Na Alpe, gorovje v osrčju Evrope, ima evropska politika velik vpliv. V prihodnje naj bi bila krepitev sodelovanja med Alpami ter okoliškimi metropolami in regijami urejena v Evropski strategiji za alpski prostor (EUSALP), imenovani tudi makroregionalna strategija za Alpe. Več

Organizacija združenih narodov je v Agendi 2030 oblikovala 17 ciljev za trajnostni razvoj. Kaj ti cilji pomenijo za Alpe? Več

Načelna stališča

CIPRA meni, da je zavzemanje stališč do aktualnih vprašanj in dogajanj ena od njenih temeljnih nalog. Kot krovna organizacija z več kot 100 članskimi združenji na območju Alp ima pri tem široko podporo. Stališča so tako tudi vodilo v zapletenih situacijah.

Bolzanska resolucija
Bolzanska resolucija
"..., izraža velika pricakovanja glede rezultatov petnajste konference pogodbenic okvirne konvencije o klimatskih spremembah Združenih narodov, ki bo potekala decembra 2009 v Kobenhavnu, poziva vlade alpskih držav in vse druge gospodarsko razvite države, da kar najbolj okrepijo prizadevanja, da bo konferenca v Kobenhavnu v luci novih dokazov in potrditev resnosti podnebnih sprememb bistveno pospešila oblikovanje politik za preprecevanje le-teh."
Akcijski načrt za podnebje v Alpah
Akcijski načrt za podnebje v Alpah
Akcijski načrt, ki ga je potrdila ministrska deklaracija v Alpbachu, se opira na skupno angažiranje držav alpskega loka v okviru krovne konvencije o podnebnih spremembah in Kyotskega protokola. Vključen je v trenutne razprave o celovitem okoljskem dogovoru o delovanju "po letu 2012" in pri tem upošteva obveze, ki jih je v tej smeri sprejela Evropska unija. Njegov cilj je preseči ta splošni okvir in predlagati konkretne ukrepe, specifične za Alpe, pri čemer bi na področju blažitve in prilagajanja dajali prednost tistim tematikam in ukrepom, ki bi lahko bili predmet regionalnega sodelovanja v okviru Alpske konvencije in ob upoštevanju že začetih aktivnosti na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.
Za Alpe kot vzorčno regijo na področju varstva podnebja
Za Alpe kot vzorčno regijo na področju varstva podnebja
CIPRA je leta 2006 alpske države pozvala k sprejetju Akcijskega načrta za podnebje. Okoljski ministri pogodbenic Alpske konvencije so poziv sprejeli. IX. alpska konferenca je 9. novembra 2006 v Alpbachu Stalni odbor pooblastila, da "do X. alpske konference na ustrezen način pripravi akcijski načrt za izvajanje deklaracije o podnebnih spremembah s posebnimi priporočili za delovanje na območju Alp in oblikuje dolgoročne pobude vključno s časovnim načrtom". V prizadevanju, da bi akcijski načrt napolnila s konkretno vsebino, CIPRA sedaj predstavlja svoj dokument zahtev na področju varstva podnebja. Sočasno je vabila članske in partnerske organizacije, omrežja in institucije, da skrajšano verzijo dokumenta podpišejo kot Pakt o podnebju ter s tem ustvarijo pritisk na alpske države, da bodo sprejele konkretni Akcijski načrt za podnebje.

Novice

Gibanje »Zadnja generacija Avstrije« zaključilo s podnebnimi protesti
Gibanje »Zadnja generacija Avstrije« zaključilo s podnebnimi protesti
Omejitev hitrosti na 100 km/h na avtocestah, zaščita podnebja kot ustavna pravica: to so bile nekatere od zahtev gibanja »Zadnja generacija Avstrije«. V začetku avgusta je skupina napovedala konec podnebnih protestov.
Francija 2030: Zimske olimpijske igre kljub podnebni krizi
Francija 2030: Zimske olimpijske igre kljub podnebni krizi
Francija je bila konec julija 2024 uradno izbrana kot organizatorka zimskih olimpijskih iger leta 2030. Okoljevarstvene organizacije pozivajo k ponovnemu razmisleku v luči podnebne krize.
Stališče: Dajmo prednost mladim pred turizmom
Stališče: Dajmo prednost mladim pred turizmom
Želimo si, da bi mladi ostali v ruralnem okolju, vendar potrebe turistov, visoke cene nepremičnin in oglasi z napisi »zemlja za investicijo« to željo otežujejo. Govorimo o ohranjanju narave in preprečevanju podnebne ter biodiverzitetne krize, medtem ko v naravnem prostoru rastejo trgovski centri in industrijske cone. Varovanje okolja in reševanje stanovanjske krize bi moralo biti na prvem mestu, saj je to v interesu mladih, pravi Dijana Čataković iz CIPRE Slovenija. Sprašuje: Kdo bo še živel v Alpah in kdo si življenje tam še lahko privoščil?
So planinske koče v Alpah prve žrtve podnebne krize?
So planinske koče v Alpah prve žrtve podnebne krize?
Pomanjkanje vode, krušljive gore, nujne prenove – upravljanje planinskih postojank nikoli ni bilo enostavno, podnebna kriza pa je razmere še poslabšala. Avstrijska planinska zveza je že pozvala k pomoči in ukrepanju.

Stališče

Stališče: Izganjanje Unescovih duhov
Stališče: Izganjanje Unescovih duhov
Status enote svetovne dediščine je Unesco italijanskim Dolomitom že priznal, visokogorski panoramski cesti pod vrh Velikega Kleka v Avstriji naj bi ga prav kmalu. Za vpis na Unescov seznam si v Alpah prizadeva vse več turističnih destinacij. Andi Riedl, direktor CIPRE Južna Tirolska, opozarja, da bi moralo biti ravnanje pri izbiranju predlogov za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine preudarnejše in odgovornejše.
Stališče: Zaveza za prihodnost pokrajine
Stališče: Zaveza za prihodnost pokrajine
Varuhi pokrajine so ljudje, ki v njej živijo, in treba jih je vključevati v odločevalske in razvojne procese, je prepričana Špela Berlot, direktorica CIPRE Slovenija.
Stališče: Evropa in njene Alpe
Stališče: Evropa in njene Alpe
Pred neposrednimi volitvami v evropski parlament, ki bodo potekale maja 2019, je v ospredje postavljeno načelno vprašanje: kakšno je pravzaprav v Evropi in Alpah stanje na področju demokracije in dobrega upravljanja? Erwin Rothgang, podpredsednik CIPRE International, poziva k novim oblikam sodelovanja.
Stališče: Sooblikovanje evropske alpske politike
Stališče: Sooblikovanje evropske alpske politike
Francija bo 4. aprila 2019 prevzela dveletno predsedovanje Alpski konvenciji, leta 2020 pa še predsedovanje Strategiji EU za Alpsko regijo. Kot je poudaril Jean Horgues - Debat, predsednik CIPRE Francija, bo to priložnost, da se Francija intenzivneje vključi v proces oblikovanja in uresničevanja evropske politike.
Stališče: Ne igrajte se z našo prihodnostjo!
Stališče: Ne igrajte se z našo prihodnostjo!
Podnebna kriza je realnost in to ni edini okoljski problem, ki opozarja na nujnost ukrepanja. Luisa Deubzer, 24-letna članica Mladinskega sveta CIPRE, je prepričana, da moramo premisliti o novem načinu delovanja sodobne družbe. Konec novembra 2018 je sodelovala na letnem forumu Strategije EU za alpsko regijo (EUSALP) v Innsbrucku/A in z ognjevitim govorom nagovorila politike in mlade.
Stališče: Čaščenje gospodarske lokacije
Stališče: Čaščenje gospodarske lokacije
Obstaja tveganje, da bodo temelji pravne države v razpravah, ki se odvijajo v Avstriji o fenomenu gospodarske lokacije, potonili. Težko izbojevani okoljski standardi in podnebni cilji so pri tem povsem prezrti, opozarja Reinhard Gschöpf, direktor CIPRE Avstrija.